Ž. Turk, siol.net: Kvadratura premice

Časnik 17.5.2016 9:51
 

Odkar so se po francoski revoluciji v tamkajšnjo ljudsko skupščino posedli levi na levo stran dvorane in desni na desno, na tak način opisujemo politični prostor. Na premici. Politične preference ljudi pa so bolj komplicirane od ene dimenzije, ki jo omogoča os levo–sredina–desno.

O vsakem političnem vprašanju bi mnenje ljudi lahko razporedili med oba ekstrema in seveda celo množico mnenj, ki so vmes. Taka vprašanja so na primer, ali je človek za kapitalizem ali socializem, za varčevanje ali za zapravljanje, za etatizem ali individualizem, za patriotizem ali za internacionalizem, za stranišča, ločena po spolu, ali za skupne, za partizane ali domobrance …

Da so ljudje levi in desni, je torej približek. Točnejši bi bil n-dimenzionalni prostor, kjer je n število vseh pomembnih vprašanj. Ampak tak prostor si ljudje težko predstavljamo. Druga največja poenostavitev je dvodimenzionalni prostor, ki si ga ljudje z lahkoto predstavljamo in tudi narišemo.

V obtoku je sicer nekaj drugih dvodimenzionalnih političnih koordinatnih sistemov. Nolanov daje na eno os ekonomsko in na drugo os osebno svobodo. Pornellov daje na eno os moč države, na drugo pa racionalizem. Politični kompas (political compass) ima na eni osi ekonomsko levo-desno, na drugi pa svobodo od avtoritarnosti do libertarnosti. Inglehart daje na eno os vrednote od preživetvenih do samouresničitvenih, na drugo pa vrednote od tradicionalnih do sekularno-racionalnih.

Ekonomska in moralna os

Jaz se – kot ste že navajeni – naslonim na Haidta, ki pravi – in ni prvi – da se ljudje pogosto odločamo intuitivno in na podlagi moralnih temeljev – torej podlag, ki jih kot odrasli ne moremo prav bistveno spreminjati. Ena skupina teh vrednot se ukvarja z odnosom do materialnega – ali je prav, da pomagamo sočloveku v težavah, ali je prav, da kdor več dela tudi več ima ipd. Druga skupina teh temeljev se ukvarja z odnosom do skupnosti, avtoritet, svetega ipd. Prvi osi bom rekel ekonomska, drugi moralna. S tem nočem povedati, da je ekonomija neodvisna od morale. Ampak recimo, da so na moralni osi vprašanja, ki niso neposredno povezana z ustvarjanjem in razporejanjem materialnega bogastva.

Ekonomska os ima na levi strani tiste, ki mislijo, da je pravično, če imajo vsi enako, na drugi pa tisti, ki mislijo, da je pravično, če ima vsak toliko, kolikor ustvari. Poenostavljeno postavimo na en konec te osi značko socializem, na drugo pa kapitalizem.

Na moralni osi dajmo na eno skrajnost tiste, ki mislijo, da je prav to, kar se pač družba – večina – dogovori, da je prav. Da v tem, kar imamo za prav, kar naprej napredujemo. Da družina ni več to, kar je bila zadnja tisočletja, da spol ni biološka danost, ampak stvar dogovora, da je domoljubje odmev kamenodobne pripadnosti rodu iz domače jazbine, da je vera opij za ljudstvo …

Na drugo stran damo tiste, ki so mnenja, da to, kaj je prav in narobe, piše v starih knjigah, da to vedo modri stari ljudje, ali pa, da imamo to do neke mere zapisano v genih. Da o tem, kaj je prav in kaj je narobe ne moremo glasovati. Prvi dajmo značko progresivno in drugi značko konservativno.

Več lahko preberete na siol.net.

_______________
Časnik je še vedno brezplačen, ni pa zastonj in ne poceni. Če hočete in zmorete, lahko njegov obstoj podprete z donacijo.


 
Značke:

10 komentarjev

  • Se mi zdi v redu ta geometrija in postavljanje teoretičnih osnov političnega. Sicer bi bili za to poklicani predvsem na FDVju, pa vsaj na ven ne dajejo vtisa, da se s takimi stvarmi ukvarjajo. Ali da bi tam bili cel spekter zmožni zajet v en pogled različnih, enake pozornosti vrednih opcij.

    O poimenovanju osi bi lahko govorili tudi drugače kot Tuerk. Os socialistično- kapitalistično sem npr. videl poimenovano mogoče manj sugestivno in bolj posrečeno komunitarno-libertarno. Tudi kontra os konzervativno-progresivno sem videl poimenovano recimo enostavno z desno-levo. Progresivno je tudi verjetno preveč sugestiven in vprašljiv pojem. Kaj je recimo progresivnega v stališčih, ki relativizirajo in slabijo položaj tradicionalne družine in demografije ali odnosa do življenja, ali ki rahljajo pravila civilizacijske omike?

  • Žiga Turk sicer, ko umesti, verjetno precej korektno, v svojo mrežo aktualne parlamentarne stranke, najde prazen prostor na dveh mestih. Na eni strani pri bolj socialistični ( komunitarni) usmeritvi s tradicionalnimi konzervativnim vrednostnim ozadjem in pri obratno kapitalistični ( libertarni) s progresivno ( levičarsko, permisivno) vrednostno orientacijo. Ocenjuje, da Slovenija bolj nagiba k prvi od teh dveh opcij.

    Sam dvomim o tem. Ker je moja opredelitev precej podobna tej, to je socialno-tržna s konzervativnimi vrednotami, pa zelo redko kandidati, ki jih volim, pri nas zmagajo volitve ali pridejo na oblast. In sploh če gledam na družbena omrežja, mislim da pri mlajših generacijah vse bolj prodirajo in prevladujejo prav nasprotno, individualisti brez socialne empatije in brez vsake povezanosti s tradicionalnimi vrednostnimi temelji.

  • Sarkazem

    Tudi meni se upira izraz progresivno, kar po slovensko pomeni napredno. Pri izrazih napredno ali zavedno se mi kar obrača želodec, ker so me desetletja pitali z njimi v prejšnjem režimu. Komunisti so bili vedno na primer iz naprednih ali zavednih družin. Že kot mladenič nisem kljub nenehnemu šolskemu in medijskemu pranju možganov nikoli videl v revoluciji in prejšnjem sistemu čisto nič naprednega. Zato bi to os raje imenoval mogoče tradicionalno – revolucionarno ali konservativnost – spremembe ali nekaj podobnega. Marksizem ni v ekonomiji prinesel nobenega napredka ampak nazadovanje, nova levica pa z gender teorijo in migranti prav tako!

  • Dovolj je bilo laži .. !!
    Berite J. Stanovnik, zadnji odstavek, ki govori o “Prebujenju”.

  • Kaj je potem sploh napredno ?
    Imamo morda kakšno stranko ki je bliže resnici, oz. ali jo je v politiki smiselno sploh iskat ?
    Če ni, v čigavi lasti je potem “Resnica” ?

  • Saj morda da ponekod ta razdelitev po premici na levo in desno, deluje.
    Samo ne v državi kot je naša, ki je izkusila komunizem.
    Ker politične stranke, ki so naslednice te ideologije, so si “resnico” kar prisvojile …

  • svitase

    Ne vem, zakaj razumniki premalo poudarjajo pomen naravnih zakonitosti in vrednot, ki so posledica človekovega plemenitega življenjskega poslanstva in ki enako zavezuje tako leve kot desno opredeljene ljudi.

    Spomnimo se nekaterih:

    – spol
    – vera
    – vest in strah človeka za življenje, ki nasprotuje človekovemu plemenitemu poslanstvu spoštovanja naravnih zakonitosti in vrednot
    – ljubezen, pravičnost, resnicoljubnost, človekoljubnost, solidarnost… Tega nas učijo že dojenčki in mali otroci, ker so to prinesli že na svet.

  • Odlomek iz prispevka, Cestnik – Največji prispevek krščanstva k politiki:
    Ratzinger … “Prva usluga, ki jo vera daje politiki, je osvoboditi človeka od iracionalnosti političnih mitov, ki dandanašnji predstavljajo pravcato nevarnost. Biti skromen in realizirati, kar je mogočega, namesto da z gorečnostjo zahtevaš nekaj nemogočega, je bilo vedno težko; glas razuma ni nikoli tako glasen kot je glasen iracionalni krik” …

  • svitase … “Ne vem, zakaj razumniki premalo poudarjajo pomen naravnih zakonitosti in vrednot … ”
    ————–
    Prepisujem … zato, ker niso osvobojeni od iracionalnosti političnih mitov !!

  • Oziroma ker niso osvobojeni od lastnega ega.


×
 
Nadaljuj na CASNIK.SI