Proces proti Agopu Stepanjanu predigra JBTZ

Igor Omerza 15.5.2016 0:53
 

agopPrimarni vzrok, da je Agop Stepanjan leta 1984 padel v Udbino in posledično vojaško pravosodno kolesje in tako postal dolgoletni nedolžni obsojenec, leži v sami naravi nedemokratičnega in totalitarnega socialističnega režima, ki je po drugi svetovni vojni, pa vse do aprila 1990, vladal v Sloveniji in Jugoslaviji. Njegovi komunistični nosilci so namreč, kadar se jim je to zaradi političnih ali ideoloških razlogov zdelo primerno, kršili vse običajne človeške postave in same temelje človeške morale. No, v konkretnem primeru Agopa in še osmih skupaj z njim obsojenih nesrečnikov (Aleksandra Aleksandrova, Milana Pfajfarja, Stevana Dostana, Rade Lazarevića, Venclja Gašperšiča, Milka Cočeva, Georgije Angelova in Lazarja Semerdžijeva) izvira temeljni vzrok njihovih aretacij iz poletja 1979, ko se je socialistični vladar Jugoslavije (in s tem seveda tudi Slovenije) Josip Broz – Tito s skupino svojih najbližjih sodelavcev odločil, da je potrebno na vsak način v državi, “milom ili silom”, najti osebe, ki vohunijo v korist bolgarske obveščevalne službe, da bi tako lahko učinkovito odgovorili na montiran proces (speljan v Bolgariji, v Blagojevgradu) proti jugoslovanskemu državljanu Mihailu Kuševskemu. Skratka, na montiran proces so se odločili odgovoriti z montiranimi procesi.

Ko se bodo odprli predvsem arhivi tajne vojaške politične policije (ponarodelo Kosa) v Beogradu, kar pa se bo zgodilo šele čez nekaj desetletij, bodo nove generacije raziskovalcev lahko napisale dopolnilo k tej knjigi in tudi k moji knjigi o procesu JBTZ. Orwellovski proces v Ljubljani leta 1984 je bil namreč predigra udbovsko-kosovsko-kučanovskemu procesu proti Janši, Borštnerju, Tasiču in Zavrlu v Ljubljani leta 1988. Čeprav je bil proces proti Agopu in sotrpinom tajen navznoter kot navzven, proces JBTZ pa samo navznoter in je v slovenski javnosti “gore premikal”, so tudi Armenec Agop in ostala osmerica nesrečnikov prispevali svoj delček k demokratizaciji naše domovine, saj je vedenje o njihovem krivičnem sojenju vendarle pronicalo med naše ljudi in tako pomagalo graditi odpor proti nečloveškemu in zato, šest let pozneje, propadlemu socialistično-komunističnemu režimu v Sloveniji.

Odlomek je iz knjige 1984 – Orwellovo leto Agopa Stepanjana, ki jo je mogoče naročiti na povezavi.

 
Značke:

15 komentarjev

  • Nikoli nisem nič slišal o procesu proti Agopu Stepanjanu in tovarišem. Pa med njimi so bili tudi Slovenci; oz. po imenih sodeč vsaj dva. Leta 1984. Čudno. O procesu v sedemdesetih proti sodniku Miklavčiču in novinarju Blažiču se je za primerjavo vedelo in govorilo precej.

  • Prvič sem o tem slišal od tehničnega pomočnika koncertov Okorna, ki je omenil, da je tako izginil član znane pop skupine Hazard (pevec?). To je bila privat informacija prijateljev. Nikoli pa nič javnega.

    Leta 1980 sem se jaz že dokaj svobodnegacpočutil.

    • Dani Gančev, ja. Samo njegovega imena ni med obsojenimi. Izgleda, da so ga brez procesa prej (že leta 1983) izgnali v Bolgarijo.

  • Zdravko

    To se očitno je dogajalo na vojaškem sodišču, zato o tem nismo nič slišali. Koliko je bilo tega po vojaških sodiščih, pojma nimamo. Lahko pa da precej. In verjetno tudi.

  • Seveda brez imen odgovornih mučiteljev!!!-kar je dokaz,da kruti socialistično-komunistični režim v Sloveniji ni propadel,temveč nadaljuje teror in horror pod drugimi maskami in z drugimi sredstvi…

  • Jaz poznam navedeno zadevo. Ko sem poslušal, kaj in kako so delali s tem človekom, me je resnično prizadelo. Še najbolj kruto pa je, da je večina funkcionarjev, ki so dobesedno uničili tega človeka in njegovo družino (ter tistih, ki so to v Samostojni Sloveniji prikrivali) še vedno zelo vplivnih ali pa imajo max. dopustne pokojnine, njihovi otroci in vnuki pa danes opravljajo najodgovornejše funkcije v Republiki Sloveniji in podjetjih/zavodih v para-državni lasti. Pomenljivo pa je, da je bilo najmočnejše orožje teh ljudi ignoranca v smislu: “Nič ne vemo o tem. Kaj se je zgodilo? O čem to govorite? Bomo pogledali. …” Z imeni teh storilcev je potrebno priti na dan in jih objavljati, ker to kar so storili je greh, velik greh. Mi pa se moramo zavedati, da brez pravičnosti ni ne miru, ne blagostanja – pravičnost pa temelji na resnici in ne na hinavščini.

  • Danes sem bil na predstavitvi Omerzine knjige. Pred polno dvorano, najmanj tretjina ljudi je zraven še stala. Poleg Omerze je nastopil tudi eden teh preganjcev, slovenski državljan ( bolgarskega rodu).

    Kako pretresljivo. Če ne bi ti ljudje ne samo po krivem bili dolga leta preganjani, zasliševani, mučeni in nato zaprti, tudi v samicah, če ne bi nastradali oni in njihove družine in imajo še njihovi otroci trajne posledice ( se še danes psihiatrično zdravijo), nekateri iz teh družin so delali tudi samomore, bi se človeku zdelo smešno, na podlagi kakšnih grandomanskih konstruktov so jih mučili. Kakšne veličavske blodnje o izmišljenih terorističnih akcijah, desetinah njih po celi Jugoslaviji, zlasti na jadranski obali in v Sloveniji, pred kakršnimi se Osama bin Ladn ali ISIS lahko skrijeta, ki so jih obtoženi med neskončnimi mučenji in zasliševanji morali priznati.

    Te ljudje so silili priznavati dejanja in jih tudi sodišče obsojalo za ta dejanja tudi na objektih, ki jih takrat sploh še bilo ni in so jih zgradili šele kasneje, potem ko so bili oni že zaprti.

    Skupaj z udbovci in kosovci so jih gnali hoditi po terenu in iskati in kopati za izmišljenimi skriti eksplozivnimi sredstvi, ki jih seveda nikoli nikjer niso našli.

    Kakšna človeška beda od režima, ki take počenja! Leta 1984!

  • Sicer se pa lahko pogleda, kdo so bili leta 1984 vodilni funkcionarji v Sloveniji. Partija- CK, udba ( SDV), izvršni svet, sekretariat za notranje zadeve. Najbrž so vedeli tudi v predsedstvu, vodstvu skupščine in SZDL:

    Vsi ti so sokrivi za to absurdno packarijo. Sram naj bi bo, banda ničvredna!

    • Zdravko

      Upam, da boš dojel kje živiš in s kom imaš opravka.

    • “Najbrž so vedeli tudi v predsedstvu, vodstvu skupščine in SZDL”

      Da, prav gotovo. Pa tudi nadškof je vedel, da se takoj po vojni kazensko usmrčenega duhovnika iz Bele krajine videli v kočevskih gozdovih še dolga leta po vojni … a je bil tiho. Zakaj neki bi druga stran to razglašala, če še tisti, ki so zaprisegli Resnici, niso? Naivno pričakovanje.

      • Imena, AlFe, imena, datumi in ostale okoliščine vaših trditev. Dokumentirajte svoje obtožbe o nadškofu. Kdo, kje, kdaj, koga, kaj je videl, vedel in molčal. In zakaj bi molčal, če je res molčal? Če je molčal, od kod veste, da je vedel?

        Dokler svojih izjav ne boste podprli z dokazi, upravičeno menim, da gre z vaše strani za škodoželjno čenčanje o neznanem cerkvenem dostojanstveniku z namenom očrniti slovensko Cerkev.

        • ???

          Ko vam bom dal imena, boste zahtevali linke. Ko vam bom dal še linke, boste zahtevali še verodostojnost … Nikoli konca, kajne?

          Menite, kar hočete. Nisem Zdravko pa Baubav pa If,ž pa Vanja da bi ne bi dopuščal nasprotnega mnenja.

  • Še to- kljub polni dvorani ljudi iz raznih koncev Slovenije, ki je pokazala na izjemno velik javni interes, ni bilo videti nobene TV kamere.

    Lahko pričakujemo v prihodnjih tednih veliki nedeljski intervju na temo s Ksenjo Horvat na nacionalki, ga bo takoj v Studio City povabil Marcel Štefančič, da bojo govorili o tem absurdnem orwellovskem zločinu iz časov na robu zadnjih izdihljajev komunistične YU in o zločinski naravi tega režima?

    En figo bojo. Ne gre v sklop njihovega histeričnega antifašističnega blejanja o domnevnih “ustaših”, ki da so zavladali v sosednji državi- takih kot naj bi bili diplomatka Kolinda, pa tehnokratski kanadski izseljenec in direktor Plive Orešković, pa dalmatinski mladi psihiater Petrov. Ni milosti v njihovih glavah, če kdo na isto raven zavračanja postavlja ustaške zločine ( Jasenovac ipd.) in komunistične ( Bleiburg, Tezno, Rog, Hudo jamo, Goli otok. Kot da zločin ni enako zločin, če Josip ubije Franja, ali če je situacija obrnjena.

    Grem stavit, da ne bomo doživeli, da bi ti medijski levi protegeeji obravnali ali kdaj celo pošteno obravnavali proces kot se je vršil 1984, tudi sredi Ljubljane proti domnevni bolgarski navezi, Stepanjanu in tovarišem in ga je predano v knjigi opisal Omerza.

    Oni bojo raje vabili iz hrvaške razne zgodovinarje Jakovine in režiserje Frljiće in Buljane, ki se jim je na Hrvaškem očitno izpelo in jim je mislijo ploskati za opevanje jugosocializma in Tita ( menda gre po njihovem za “emancipatoren režim”), mižanja pred komunističnimi zločini ( Bleiburg, Goli otok) zamenjavanje vlog žrtve in agresorja glede domovinske vojne in nerealističnega potenciranja strahov glede neoustaštva.

    V bistvu so to medijski zaščitniki zgoraj omenjene bande starega režima, živijo v simbiozi z njo odnekdaj; se šlepajo na njih že desetletja. Njihova deklarirana progresivnost je čista poza in privid.

    • slovencsm

      Tudi meni je že dalj časa jasno kljub moji relativni mladosti, da so se pred letom 1990 dogajali različni procesi, ki so značilni za komunistične diktature.
      Hudo je, da so ti ljudje, ki so takrat bili na oblasti, še danes zraven in da nikogar ne zanima, če se takratnih časov ne spomnijo ali pa vse obesijo na takratno jugo-oblast.
      Kar pa lahko naredimo, pa je prenehanje podpiranja nacionalnih medijev, za katere je bilo pravilno ugotovljeno, da so zliti s to pokvarjeno oblastjo.
      Problem pa je, ker je težko karkoli narediti saj je na drugi strani kot argument vedno navedena laž ali izguba spomina proti katerim pa težko najdeš potem argumente.
      Vsekakor na desnici manjka svežine, ki bi začela vetriti za zatohel prostor.

      • Desnici manjka prodornih ljudi. Ali so imeli kakšne nesreče ali pa so enostavno emigrirali.


×
 
Nadaljuj na CASNIK.SI