Molitev za Bruselj

Žiga Turk 5.4.2016 6:40
 

belgija zastava svecaNekaj dni po terorističnih napadih v Bruslju je nekdo na rob televizijske razprave o tem tvitnil (vir): »Molitev za Bruselj ne bo dovolj. Potrebno je spremeniti svet.« Avtorju je uspelo, da je v manj kot 140 znakih dokumentiral bistvo nekega odziva na terorizem.

Vsi bi spreminjali svet

John Lennon je leta 1968 v komadu Revolution pel, »You say you want a revolution / Well you know / We all want to change the world«.

Spreminjanje sveta je tisto, kar prinaša napredek. Če ljudje sveta ne bi spreminjali, bi še zdaj živeli na drevesih in jedli banane. Kaj bi bilo lahko narobe s spreminjanjem sveta? Sploh če se zgodi nekaj tako strašnega, kot teroristični napad na srce Evrope v katerem umre nekaj deset ljudi.

No, narobe je vse.

Na terorizem reagirati z »modrostjo«, da je »potrebno spremeniti svet«, je na najkrajši možen način dokumentiran napačen odnos do terorizma. Lepo se sliši ob kitari, »hočeš revolucijo / veš, tako je / vsi bi radi spremenili svet«, z rožami v laseh in pesmijo na ustih, ampak če se lepo sliši, še ni nujno pametno. Pravzaprav bi bilo bolje samo moliti za Bruselj, kot pa se zaradi Bruslja lotiti spreminjanja sveta.

Svet bi namreč radi spremenili teroristi. Oni niso zadovoljni s tem, kakšen je. Predvsem ta svet, tukaj, na zahodu. In nas bi radi spremenili. Z ustrahovanjem. Z bombami.

Teroristi niso edini, ki bi spreminjali svet. Vsaj od Marxove maksime bi ga spreminjali tudi filozofi, ki so do zdaj svet samo različno razlagali. To se je prijelo tudi novinarjev, ki so do zdaj o svetu samo različno poročali, zdaj bi ga pa tudi spreminjali, pa učitelje, ki so do zdaj otroke samo različne stvari o svetu učili, zdaj gre pa za to, da se otroke nauči svet spreminjati. Celotna poštena inteligenca je okužena s tem spreminjanjem sveta. Tudi dobronamerni ljudje kot zgoraj omenjeni tviteraš, se ujamejo v to past. Revolucionarjem pa je to poklic in jim je vsak izgovor dober.

Ta svet je kar v redu

Ta svet pa je, kot sva oni dan ugotovila s kolegom, najboljši, kar so ga ljudje do zdaj imeli. Zato previdno s spremembami! Še posebej, ker so spremembe rade na slabše. In ker se tiste na slabše – od francoske preko oktobrske do jugoslovanske revolucije – praviloma začnejo s terorizmom.

Ena od glavnih sprememb sveta, ki si jih želi politični terorizem je, da v skupnosti, ki jo ustrahuje, povzroči razdor. Taka je namreč šibkejša pri uporu temu, kar terorizem zares hoče. Islamski terorizem del skupnosti najprej obrne proti lokalnim muslimanom. Ki dobijo zasluženo podporo vsaj dela večinskega prebivalstva. In že je tu kal razdora med ljudmi.

Dalje bi eni razlagali, drugi pojasnjevali, tretji že kar zagovarjali vzroke za terorizem, in četrti bi šli spreminjati svet, da bi odstranili »vzroke«. Eni bi se odzvali tako, drugi drugače. Spreminjali bi svet, ne strinjajo pa se kako. Premišljen cilj naslednje bombe lahko debato, ki jo je prva bomba začela, uspešno usmerja.

Zato že Lennon pravi: »But when you talk about destruction / Don’t you know that you can count me out«. No, tistim, ki bi revolucijo, pa tudi to prav pride.

Kriminal, trk civilizacij in nič vmes

Zato je učbeniški odziv na terorizem, da se ga ne obravnava kot politično, ampak kot kriminalno dejanje. Tak je bil odnos Italijanov in Nemcev do Rdečih brigad in Britancev do IRE. V zvezi s kriminalom se menda vse sile v državi strinjajo, da ga je treba zatreti. Zaradi kriminala ne bo ena stran prirejala javnih shodov, češ, poiskati je treba roparje in morilce; in druga stran ne bo organizirala kontrashodov, ker bi bilo nekoliko bebavo na ulici zagovarjati kriminalce. Da je treba morilce poloviti in pozapreti je medna stvar konsenza. V trenutku, ko sem nam teroristi svoje vprašanje podtaknejo kot politično vprašanje, so dosegli svoj namen.

Zato je treba na islamski terorizem gledati v dveh kontekstih – civilizacijskem in kriminalnem. Tisto prvo poudarja resnost vprašanja – konec koncev le ne gre za mafijo, ki je jezna, da letališče ali podzemna postaja ni plačalo »zavarovanja«. Tisto drugo prepreči kontaminacijo politike z vprašanji, ki so onstran političnega.

Zaradi kriminalcev države menda ne bodo menjale svoje zunanje politike, odpoklicale svojih bombnikov ali ekspedicijskih sil. Kriminalcem država menda ne bo plačevala »zavarovanja« v obliki političnih koncesij, kot kar gostilničar mafiji v šopih bankovcev. Kriminalci da bi nam krojili zunanjo, notranjo, socialno politiko? Kriminalci z ustrahovanjem?

Kaj politika dela pod mizo, je seveda nekaj drugega. Tudi Britanci so se z IRA na koncu zmenili, ampak načelno velja ignorirati morebitni politični program teroristov. O političnem se pišejo knjige in protiknjige, kolumne in protikolumne, streljanje pa ni politika ampak kriminal.

Od politike je treba zahtevati, da državljanom zagotavlja varnost. Če je zato potrebne več Evrope, zaradi mene tudi prav. Bolj važno je, da imamo skupne varnostne strukture kot skupne standarde za zakrivljenost kumaric ali nevtralnost interneta. In skupne civilizacijske temelje. Iz preambule evropski ustavi so jih izbrisali. To je tema za kakšno drugo kolumno.

Nočni čuvaj

Oni dan sem napisal, da po Evropi ugašajo luči (vir). Torej bomo potrebovali boljšega nočnega čuvaja. Tako vlogo naj bi imele države v svobodnih družbah. Več Evrope na tem področju bi koristilo.

Svet je seveda treba spreminjati. Svoj svet ljudje spreminjamo. To delamo, odkar smo ljudje. To nas loči od živali. Proces ni bil linearen, ampak v splošnem ga spreminjamo na bolje. Še posebej hitro naš svet spreminjamo na bolje, odkar smo izumili demokracijo in kapitalizem. In spreminjati ga bo treba še naprej. Marsikje živijo slabše, kot bi lahko. In tudi na Zahodu je prostor za izboljšanje. Če je kaj judovsko-krščanska tradicija dala svetu, je to ideja, da se stvari razvijajo, da na koncu nismo spet na začetku.

Ampak ničesar ne bomo spreminjali – ne sebe ne sveta – zaradi terorizma. Zaradi terorizma pač ne.

 
Značke:

30 komentarjev

  • Tisti, ki ne znajo ali nočejo več moliti k Bogu, bi radi z revolucijo, terorizmom, nasiljem, spremenili svet. Ker so obsedeni s svojo ideologijo, kolektivizem, s Firerjem (Alahom, Fritzlom) . To delajo socialisti (skrajneži) na levi in socialisti na desni. “Levica” in “desnica”. V paničnem strahu delata teror in histerijo, ker bi jih sicer svoboda širjenja idej in prostor trg spremenil, minimiziral, postavil na rob, postavil v zapor, kamor ti teroristični kriminalci spadajo. Večino jih ima motnje osebnosti. Pri nekaterih pa se te mešajo z norostjo paranoidnosti.

    Ne, to niso kristjani. Ker Jezus ni bil terorist. Ni se boril ne za socialne in ne za nacionalne pravice. In je bil nasprotnik kolektivizma. Bil je prvi individualist, ki je iz dialoga z očetom gradil skupnost.

    Če so včasih vstajali proletarci “v suženjstvo zakleti”, je danes očitno kritična masa osebnostno motenih socialistov.

  • obveznoime

    Povzetek torej:
    1.NE! NE! – sveta se ne sme spreminjati (sploh ker to zapiše Poglajen .. in ker je to grozno).
    2. Svet je čisto ok kot je. Ampak tut ni.
    3. Ampak je seveda treba svet preminjati (kakor to zapiše Turk)

    GENIALNO!
    (koliko verbalne diareje lahko povzroči en resnični tvitek. Moliti pač ni dovolj! Treba je tut kaj narediti.
    Res pa je, da bi bilo pogosto veliko bolje, če bi avtor članka več molil in mal pisal bedarije.

    • Ja, progresisti radi že v osnovi spregledajo, ne vkalkulirajo možnosti, da je spreminjanje lahko spreminjanje na slabše. Razumen človek bo dobro prefiltriral nove ideje, ker ve, da tiste stare, ki so se prijele, so se prijele ravno zato, ker so se izkazale za dobre. Po selekciji med mnogimi manj dobrimi idejami. Konja, ki zmaguje, se ne menja kar tako.

      Skratka, varovati se je po angleško ” over-reaction” na razne izzive. Ker lahko sesujemo dobre stvari stvari, ko menjamo en morda ne preveč soliden člen. Če hočete, kot hišico iz kart.

      Nisem pa civilizacijsko tak optimist kot Žiga Turk. V smislu, kako živimo v najboljšem od najboljših svetov. To je tudi nekoliko podcenjujoče stališče do drugih obdobij in naših prednikov. Ja, po udobju in tehnološko živimo v zahodnem svetu kot nikoli doslej. A obenem uničujemo lastni planet kot nikoli doslej.

      Vprašanje tudi, če je človek bolj srečen kot v preteklosti ali bolj kot v primitivnih kulturah. Vprašanje, če je bolj duhovno globok in kulturno ustvarjalen. Osebno bi ocenil, da danes ni Leonardov, Rembrandtov, Bachov, Beethovnov.

      Da je liberalni kapitalizem stopnja, kjer se zgodovina ustavi, ker nič boljšega ne obstaja in nikoli ne bo obstajalo, ta nekoliko sholastični aksiom mi ne povleče. “Un bel di vedremo” ali “živi bili pa vidjeli”. Lahko da bo konec zgodovine, ja, če bomo uničili planet.

      • To sem narobe postavil, ker ni bil odogovor na zgornjega. Tisto zgoraj si ne zasluži odziva.

  • Tadej Vengust

    “Vsakdo svojega boga moli” pravi rek. Odvisno kateremu bogu človek moli primarno, preden se podredi temu bogu. Človek in družba sta v svojem bistvu nasilna in od izbire boga je odvisna stopnja nasilnosti. Tako se svet spreminja zgolj glede na to katerega boga izbere človeštvo in posameznik.
    Tako paradoksalno veja drugačna predpostavka: “Molitev bo dovolj , če smo izbrali pravega boga”

  • Najbrž se z avtorjem povsem strinjava glede potrebe odločnega varnostnega odgovora na vsakršni terorizem. Tudi preventivnega, obveščevalnega. Avtor odgovori: “Če je zato potrebno več Evrope, pa naj bo.” No, ta ton, “pa naj bo”, mi ni preveč všeč; ampak ga razumem kot tipično držo desnega liberalca.

    Seveda, EU naj ne bo le skupno tržišče, kar je volja recimo britanske desnice, za EU je kontraproduktivno, če je nekoherenten, znotraj sebe razbit politični paglavec. Skupna varnostna, zunanja in obrambna politika je sine qua non preživetja te skupnosti.

    Nato, pomeni predvsem Američani, so Evropo lahko desetletja varovali pred Sovjeti, a pač ne bojo reševali vseh obrambno-varnostnih vprašanje našega kontinenta; najmanj ne v skladu z resničnimi evropskimi interesi. Američani nas recimo zadnja leta silijo v novo hladno vojno z Rusi, pa to ni dolgoročni evropski interes. Fučka se jim za imigracijske pritiske na Evropo. Pa lahko ti postanejo za Evropo strašanski varnostni problem, če bojo v desetinah milijonov, morda stotinah milijonov ljudje iz Bližnjega vzhoda in Afrike v prihodnosti pritiskali na vselitev v Evropo. Zelo verjetno bojo. Demografija Afrike med drugim ( in tudi druga dejstva) nakazujejo prav to.

  • Zdravko

    EU zlepa ne bo kaj veliko več od skupnega trga. Pojem Evropejec je prazen. Slovenci bi se že prodali takoj, a eni Italijani, Francozi, se že ne bodo.
    Lahko sklenemo neki evro “nato”, kaj več pa ne. In tudi meni ni do tega. Takšne zunanje borbe proti terorizmu, kot smoji priča po 9/11, ki je povsem brez smisla in učinka ne rabimo. Upam, da bomo to prakso opustili čimprej.
    Bi pa absolutno uvedel smrtno kazen za terorizem.

    • Smrtna kazen je protievangelijska.

      Biti Evropejec nikakor ne pomeni prodati svoje slovenstvo. Zakja le neki? Evropejci smo od časov Karka Velikega naprej. Če se ne čutiš Evropejca, ti ne ostane drugega, kot da se vrneš slavit Peruna in Živo.

      Je pač razumno, da se politične zadeve rešujejo subsidiarno. Se pravi na tistem nivoju, ki je v dani zadevi racionalen. V begunsko-migrantskem valu na Evropo je povsem jasno, da racionalen nivo reševanja ni nacionalni, ampak evropski nivo. Enako kot je razumnemu jasno, da recimo določanje ekoloških, prehransko-higienskih ali zdravstvenih standardov ni nacionalno področje, ampak skupno evropsko.

      • Pravzaprav, smrtna kazen je v nasprotju s 6. Božjo zapovedjo, torej je že starozavezno nesprejemljiva.

      • Zdravko

        Smrna kazen je obstajala in celo še vedno obstaja. Katoliška Cerkev priznava smrtno kazen.
        To je new-agevska interpretacija evangelijev.

    • “Bi pa absolutno uvedel smrtno kazen za terorizem.”

      Nauk katoliške Cerkve pravi, da je smrtna kazen dovoljena v primerih absolutne nujnosti, kadar namreč obramba družbe drugače ne bi bila možna. Danes pa so zaradi vedno bolj primerne organizacije kazenske institucije taki primeri zelo redki ali pa jih praktično sploh ni.

      Če preskočimo totalne pacifiste, ki v imenu totalnega človekoljubja gledajo, kako teroristi pobijajo njihove sosede, potem se moramo pogovarjati o vseh ukrepih proti terorizmu, ne samo o smrtni kazni. Torej! Je možna še kaka druga obramba družbe?

      • Smrtna kazen tudi za najbolj nepoboljšljive psihopatske impulzivne morilce ni niti potrebna, ne samo da je etično nesprejemljiva in v navzkrižju z Božjimi zapovedmi. Za takšne ekstremne primerke obstaja možnost dosmrtnega zapora. Prav je torej, da ta zadnja možnost obstaja.

        • Zdravko

          Ti še kar vztrajaš. Katoliška Cerkev je priznavala in še vedno priznava smrtno kazen. Vse to evangeljsko slepomišenje je le to, slepomišenje.

          • Ja, ja, 6. Božja zapoved je slepomišenje, ja.

          • 6. Božja zapoved – katehetski obrazec:
            Ne nečistuj!

            Ostale oblike Desetih zapovedi niso oštevilčene. Seveda v Kompendiju katoliške Cerkve:
            http://www.vatican.va/archive/compendium_ccc/documents/archive_2005_compendium-ccc_sl.html

          • Kaj se misli s PETO ZAPOVEDJO: NE UBIJAJ

            467. Zakaj zakonita obramba oseb in družbe ni proti tej normi?

            Zato, ker gre v zakoniti obrambi v sili za odločitev braniti se in za vrednotenje pravice do življenja, tako svojega kakor drugih, in ne za odločitev ubijati. Zakonita obramba v sili je lahko resna dolžnost tistega, ki je odgovoren za življenje drugih. Seveda pa ne sme vključevati uporabe večje sile, kakor je potrebno.

            470. Kaj prepoveduje peta zapoved?

            Peta zapoved prepoveduje, kar hudo nasprotuje nravni postavi:
            – neposreden in nameren uboj in sodelovanje pri njem;
            – direkten splav, hoten kot cilj in kot sredstvo, kakor tudi sodelovanje pri njem nakoplje kazen izobčenja, ker je treba človeško življenje spoštovati in ščititi brezpogojno v njegovi neokrnjenosti od trenutka spočetja dalje;
            – direktno evtanazijo, ki obstaja v tem, da z dejanjem ali z opustitvijo dolžnega dejanja napravi konec življenja prizadetih, bolnih ali umirajočih oseb;
            – samomor in prostovoljno sodelovanje pri njem, kolikor je huda žalitev pravične ljubezni Boga, samega sebe in bližnjega. Kar se tiče odgovornosti, more biti povečana zaradi pohujšanja, more pa biti tudi zmanjšana zaradi posebno hudih psihičnih motenj ali velikega strahu.

            Copy&paste s spletne strani KOMPENIJ – katekizem katoliške Cerkve.

          • Po standardnem prevodu Svetega pisma je: “Ne ubijaj”! šesta Božja zapoved.

            “Zakonita obramba v sili” prav gotovo ne pomeni hladnokrvne izvedbe uboja prijetega razoroženega in varno zaprtega človeka.

            Ne poznam, da bi kje v svetu lokalna Katoliška cerkev zagovarjala smrtno kazen. Tudi ameriški škofje v ZDA, kjer vlada večinska podpora smrtni kazni in jo večina zveznih držav tudi občasno izvaja, so, kolikor mi je znano, prav škofje goreči nasprotniki smrtne kazni in nemalokrat direktno pozivajo oblasti, naj odložijo konkretno eksekucijo.

          • Zdravko

            Katoliška Cerkev ni v sporu z nobeno državo zaradi smrtne kazni. Nikoli ni bila.
            Tega očitno ne razumeš, toda to te ne ovira da pametuješ. To zna vsak ateist.

          • Gospod IF šteje po svoje. Uradno štetje je drugačno.

  • No, še tole. Morda bistveno. Smotern odgovor na terorizem je po mojem tudi politični, ne le varnostni. Prav S.Irska, ki jo avtor za hipec omeni, je dober dokaz. Z vključitvijo Sinn Fein, političnega krila teroristične IRA-e v mirovna pogajanja in mirovni sporazum, se je po dolgih desetletjih spirala nasilja tam le umirila. Nekdanji poborniki separatističnega terorizma so lahko postali čisto spodobni demokratični politiki, recimo Gerry Adams.

    Podobno na Bližnjem vzhodu. Velik del državnih voditeljev Izraela je pred politično imel za sabo teoristično preteklost, med drugim še Menahem Begin, ki je v Camp Davidu v sedemdestih letih s Sadatom podpisal mirovni sporazum, za katerega sta si prislužila skupaj s Carterjem Nobelovo nagrado. V devedesetih si je ob Clintonu pred Belo hišo stisnil roke v pozdrav miru nekdanji velik cionist in general Rabin z Jaserjem Arafatom, voditeljem PLO in tudi bivšim vodilnim teroristom. Z nostalgijo se lahko oziroma na čas, ko so nekdanji teroristi z Bližnjega vzhoda podpisovali mirovne sporazume. In ta očitno vsaj delno in začasno uspešni odgovori so bil prav politični odgovori na teroristično grožnjo.

    Podobno je bil politični odgovor v istem času poznih sedemdestih let v Italiji, zlasti po ugrabitvi in smrti Alda Mora, odločilen, da se je umiril val terorizma levih ( Brigade Rosse) in desnih skrajnežev.

    Oboje je torej potrebno, varnostni in politični odogovor na terorizem. Vključno z ugotavljem celotne palete vzrokov današnjega terorizma, tudi islamskega terorizma na evropskih tleh. Ti pa so kompleksni – verski, politični, socialni, psihološki, pedagoški … Za vsako uspešno terapijo je potrebna predhodna dobra diagnostika, za tovrstno ukrepanje torej temeljito in celovito razumevanje. Zaenkrat Evropejci in sploh zahodnjaki, to je moja ocena, razumemo ta novodobni islamski terorizem precej šibko.

    • Gospod IF,
      jaz pa trdim, da obstaja veliko Evropejcev z realnim pogledom na terorizem, samo nimajo oblast pa ste jih tudi vi, gospod IF utišali.

  • Žiga Turk: “Spreminjanje sveta je tisto, kar prinaša napredek. Če ljudje sveta ne bi spreminjali, bi še zdaj živeli na drevesih in jedli banane. …
    … Na terorizem reagirati z »modrostjo«, da je »potrebno spremeniti svet«, je na najkrajši možen način dokumentiran napačen odnos do terorizma.”
    =========================

    Torej ostanimo pri bananah?

    • obveznoime

      …shizofrenija je resna bolezen.
      (razen pri politikih – tam je del obvezne opreme)

      Spreminjati se ne sme in je gerh in protinaravno! Razen kadar se spreminja tako kot Jaz hočem. Kar takrat je pa tako kot bog hoče. Molimo.

  • Svet je že v svoji osnovi dinamičen in ne statičen in se zato nenehno spreminja. Dvakrat ne stopiš v isto vodo, je ugotovil že Heraklit.

    Vprašanje je le, ali se spreminja na bolje, na slabše ali se samo ciklično ponavlja.

    Če velja, da se človek na napakah uči, je treba priznati, da je človek slab učenec. Hkrati pa lahko ugotovimo, da se poizkusi nasilnega spreminjanja sveta praviloma obrnejo v svoje nasprotje. Zato družbeni inženiring ni odgovor na izzive časa. Mislim, da bo tudi za terorizem prišel primeren odgovor, ko bo prišel čas za to.

  • Salah Abdeslam, prijeti kolovodja pariških dogodkov, je napovedal, da bo za policijo spregovoril vse, kar ve. Skesanci iz notranjega jedra terorističnih celic so eden najboljših načinov, da se teroriste nevtralizira.

    Če bo res spregovoril, gre za prvo lastovko uspešnega boja Evrope proti temu novodobnemu pojavu.

    • IF: “Če bo res spregovoril, gre za prvo lastovko uspešnega boja Evrope proti temu novodobnemu pojavu.”
      ======================

      In najbolje, da se mu dodeli še Nobelova nagrada za mir.

  • Sarkazem

    Pa res, zakaj pa ne! Če jo je prejel Arafat pa Obama, naj jo dobi še on!

  • Molitev za Bruselj

    Bruselj oziroma njegovi prebivalci resnično potrebujejo našo molitev:

    Belgija pozabila na krščansko identiteto, sedaj Mohamed prvo ime med otroci v Bruslju
    https://www.domovina.je/belgija-pozabila-na-krscansko-identiteto-sedaj-mohamed-prvo-ime-med-otroki-v-bruslju/

  • Kot smo videli v postu, molitev ima učinek. Več molitve!
    Spreminjanje je potrebno. Spreminjati sem moram predvsem sam. Toda, o smola, nimam se namena spreminjati tako, kot misli moderni svet, da bi se moral. To se mi ne zdi najbolj pametno. (In zato vas tudi ne prosim za nasvete.)


×
 
Nadaljuj na CASNIK.SI