L. Lisjak Gabrijelčič, siol.net: Boj proti terorizmu je vaja v ohranjanju živcev

Časnik 27.3.2016 0:03
 

Uspeh terorizma je odvisen od tega, ali bo močnejšega dovolj prestrašil, da bo začel delati napake.
Po pariškem napadu so se mnogi zmrdovali nad čustvenimi izrazi solidarnosti do Francije. Francoske zastave na facebooku, #PrayForParis in tako dalje, vse to je seveda kič, ki pa je imel podlago v pristni izkušnji, ki je mnogi, zlasti starejši, niso razumeli …

Zdelo se jim je, da dogodki zadevajo neko daljno deželo, katere usoda nas pravzaprav ne zadeva. Prav je sicer, da človek globoko zavzdihne in zmaje z glavo nad tem, kam drvi ta svet, kaj več pa se niti ne spodobi. Saj veste: kaj pa otroci, ki umirajo v Afriki in to?

Protizahodni refleks

Ta miselnost se je ponovila v torek. Medtem ko so večje evropske javne televizije prekinile redno oddajanje, da bi poročale o napadu na našo skupno prestolnico, se RTV Slovenija ni pustila zmotiti in je nadaljevala predvajanje kuharskih nasvetov oz. tiste razvedrilne slaboumnosti, ki je bila pač na sporedu.

Pri nas obstaja neki nagonski protizahodni refleks, ki je deloma odraz skepse do nacionalizma velikih držav, večinoma pa izhaja iz samoupravne brezbrižnosti do vsega, kar se dogaja “tam zunaj” in nas neposredno ne zadeva.

Kar to pišmeuhovstvo spregleda, je, da nas veliko Slovencev, rojenih po letu 1980, s preostalimi evropskimi deželami čuti povezanost, ki je veliko bolj zasidrana v vsakdanji izkušnji, kot je to veljalo za starejše generacije.

Mnogi smo na študijskih izmenjavah in delovnih praksah po vsej Evropi stkali gosto mrežo osebnih vezi. Danes je, kot opozarja mladi filozof Miha Kosovel, nenavadno, če na kakšni malo večji zabavi ne srečamo vsaj enega para, kjer sta partnerja pripadnika različnih evropskih narodov.

Ko se nagonski odziv umakne ideološki pravovernosti

Kar se zgodi v Bruslju, Parizu ali Pragi, nas zadeva: ne le zato, ker marsikdo te prestolnice pozna bolje od sosednje vasi, temveč zato, ker imamo v njih dovolj prijateljev, da nam zastane dih, ko zaslišimo, da se je v njihovi bližini zgodilo nekaj strašnega.

Zato smo že ob pariškem pokolu začutili, da smo na udaru tudi sami; na način, kot tega nismo začutili 11. septembra in ne začutimo, ko streli odjeknejo v Alžiru ali Kirkuku. To je povsem naravni občutek, ki priča o naši umeščenosti v svet in se ga ne smemo sramovati.

“Je suis itd.” je bil nagonski odziv, ki ga je šele naknadno prekinila brutalnost ideološke pravovernosti, ki nas je skušala prepričati, da je naš instinkt napačen, saj ima Zahod veliko masla na glavi, poleg tega pa – saj veste – Afrika in to.

Videl sem mnoge prijatelje, ki so po spontani reakciji hiteli odstranjevat francoske zastave s profilov družabnih omrežij, saj jih je politbiro Protiimperialistične fronte, ki sestankuje na straneh Mladine, opomnil, da “tovariši, to ni naš boj”. In mnogi so, v konformizmu, v katerem je že Cankar prepoznal neusmiljenega despota duš, ki bivajo v senci Triglava, začeli papagajsko naštevati razloge, zakaj si Zahod pravzaprav zasluži, da ga dosežejo posledice lastne kolonialne preteklosti.

Cilj terorističnih napadov: panika, ki bo razrahljala vezi

Mislim, da se bo po torkovih napadih ta interpretacija težje uveljavila. Ni več mogoče reči, da gre za napad na zahodno velesilo. Zelo očitno gre za napad na evropski projekt.

Ne le zato, ker je bil napaden sedež evropskih institucij, temveč zato, ker dinamika in brutalnost napadov ne puščata dvoma: cilj je ustvariti paniko, ki bo razrahljala vezi med evropskimi državami ter državljani različnih izvorov in prepričanj.

To je bilo sicer jasno že ob pariškem napadu. Teroristi so udarili natanko v četrti, kjer je v vse bolj fragmentirani francoski družbi mirno, plodovito sobivanje med Francozi različnih izvorov in veroizpovedi še vedno del vsakdana.

Danes so na udaru institucije in vrednote, ki to sobivanje omogočajo. Sovražnik je znan. Razrvani nihilizem, ki sovraži neveličastnost razsvetljenskega projekta – mir, svoboda, varnost, enakost pred zakonom, strpno usklajevanje interesov – in vidi v njegovem nasilnem propadu sredstvo gradnje nove kolektivne vizije.

Več lahko preberete na siol.net.

_______________
Časnik je še vedno brezplačen, ni pa zastonj in ne poceni. Če hočete in zmorete, lahko njegov obstoj podprete z donacijo.


 
Značke:

7 komentarjev

  • Jaz sicer cenim avtorja kot brihtnega, razgledanega, avtonomnega mladega intelektualca. Ampak podobno kot nam Avbelj slika dokaj kataklizmično sliko teh teroristov, češ, kako nam uničujejo zahodno civilizacijo, je za LLG napad v Bruslju način, kako nam ti načrtno sesuvajo evropski projekt.

    Ampak, ljudje Božji, a so res potrebni in razumni taki megalomanski zaključki? A ni mnogo verjetnejše ozadje dogodkov preteklih dni samo to, da je skupna lastnost Molenbeeka kot varnostno zanemarjene mestne četrti polne islamskih priseljencev ( in s tem zatočišča celice islamskega ekstremizma) in na drugi strani prestolnice Evropske unije ta, da se nahajata v istem mestu- Bruslju.

    No in vodilnim iz te teroristične celice je pričelo očitno goreti pod nogami, na sledi so jim bili vsem, prijeli so kolovodjo pariških atentatov in ostali so se odločili, da grejo v “slavo” in smrt na svoj način, s pobijanjem nedolžnih. V svojem mestu, Bruslju. Zakaj bi pa hodili drugam? V Moskvo, Šanghaj, Oslo, Atene ali na Ognjeno zemljo?

    Iz fakta, da se je zgodilo v Bruslju “zatrdno vedeti”, kako gre za nek veliki projekt ( za katerim stoji nevemkakšen možganski trust?) rušenja evropske skupnosti… 🙁 Lepo prosim, to so prej skupine neuravnovešenih mulcev, ne pa kako združenje francoskih akademikov + profesorski kader iz Sorbone okrepljen z ljudmi z Oxforda in Cambridge-a. Še Rdeče brigade, ki so imele okoli sebe neko zaledje skrajno-levičarske italijanske univerzitetne inteligence, niso segale po tako velikopoteznih načrtih akademskega tipa, bojo pa zdaj ti Ibrahimi in Abdeslami iz evropskih premestij.

    Kot vidimo, so sposobni sejati smrt, zmedo in paniko. Tega se je bati, razumen cilj je, da skušamo to prepričiti. Samo ne jih tako obupno preveličevati kot to dealta Avbelj in LLG, njihov duhovni in intelektualni potencial. Zbegani zmedenci so, najbrž povprečnih intelektualnih sposobnosti, kakršne najdeš pri mulcu z ulice, nezreli so in gotovo polni strahu, ko počenjajo, kar počenjajo. In ja, tudi spijo. Ne velja tisto iz komunističnih časov, da sovražnik nikoli ne spi.

    Če nam taki uničijo po LLG evropski projekt ali po Avblju kar zahodno civilizacijo, potem bolje, da se mi kot zdajšnja generacija Evropejcev in zahodnjakov nikoli ne bi rodili…

    • Dobro si argumentiral.
      Misliš, da so bili komunistični zločinci kaj pametnejši, da so imeli večjo intelektualno zaledje kot ta psihopatska evropska in ameriška mladina srednje premožnih muslimanskih migrantov v genih zahodnih velemest?

      Kaj pa mafijci? Sicilijanski, kalabrijski, ruski, črnogorski, srbski,.. tudi oni so samo neumni in pokvarjeni psihopati brez intelektualnega zaledja.

      Rdeče brigade so imele stik z univerzami, saj jih je bila večina rdečih in take so ostale do danes.

  • Slovenski vplivnejši mediji se odzivajo drugače kot normalni evropski, ker so indoktrinirani s socialistično protizahodno doktrino. Še več, slovenski mediji so poleg šolstva in koritarske civilne družbe glavna pralnica možganov, ki še sedaj dela s polno paro. Zato tudi drugačna reakcija.

    Podcenjevanje načrtovanega in dobro vodenega islamskega svetovnega terorizma je naivno in neodgovorno. Očitno bodo nekateri to dojeli šele tedaj, ko bodo sami ali njihovi bližnji deležni blagoslova teh “neuravnovešenih mulcev”.

  • Kar avtor ponuja kot rešitev, je v resnici del problema. EU je kot bivša Juga, čimprejšnja razdružitev bo odrešitev za vse.

    • Razdružitev??? Dvomim. Pač pa se ve: brez Njega ni življenja. Njega pa so spodili tako iz bivše Juge, kot iz Evrope.

    • To, kar tebe moti je, da ne časti komunajzerjev tako, kot bi si ti želel.

      In zdaj ob begunski krizi levaki še bolj izgubljajo.

  • Nacionalsocialistična samozadostnost ne bo ničesar rešila. Evropa ima prihodnost le kot združena. Seveda pa potrebuje bolj čvrsto ureditev in bolj modro vodstvo.


×
 
Nadaljuj na CASNIK.SI