Gospodov glas

Marko Rijavec 10.1.2016 0:10
 

krstNedolgo nazaj sem na medmrežju našel posnetek učitelja otrok s posebnimi potrebami, ki me je dobesedno prevzel. Ta učitelj si je namreč izbral nekoliko drugačno metodo od večine. Namesto da bi se osredotočal na napake učencev, se je posvetil njihovim dobrim lastnostim in vsak dan za vsakega učenca porabil deset minut, da mu je povedal, kako izjemen in poseben je, kako dober učenec je, kako vesel je, da ga ima v razredu, in kako ga imajo vsi sošolci radi. Teh 10 minut je ustvarilo čudež. Učenci so začeli drug drugega hvaliti in se veseliti uspehov drug drugega, kot bi bili njihovi. Ne žalijo se in drug drugemu z veseljem pomagajo.

Tako je zapisal ob svojem delu: »Sovraštvo je naučeno obnašanje. Ljubezen nam je naravna.«

Psalm 29 pravi, da Gospodov glas pretresa puščavo, lomi cedre, zvija hraste in klesti gozdove. In ta nepremagljivi glas, ki ga nič ne more ustaviti, ki podira vse pred seboj, govori, kakor slišimo danes: »Ti si moj ljubljeni Sin, nad teboj imam veselje.« (Lk 3,22) Ne samo Jezusu, tudi vsakemu svojemu otroku. Ker je to človeku zelo pomembno vedeti.

Morda se ne zavedamo dovolj, kako nekaj velikega in neprecenljivega je za vsakega od nas občutek vrednosti in sprejetosti, ki nam ga daje pohvala, ki ga doživimo, ko nas je nekdo iskreno vesel, ko nekdo spoštuje naše mnenje in trud, ko smo nekomu tako dragoceni, da mu je mar za nas. To res daje človeku veliko več kakor graja. Ta glas namreč resnično podira vse prepreke, ki jih med nas postavlja svet. Ruši predsodke in sovraštvo, uničuje zlobo in tekmovalnost, ubija strah in občutek manjvrednosti. Skratka, premaguje človekovo potrebo po nasilju.

S tem glasom smo bili krščeni. S tem glasom smo iz sužnjev postali sinovi. Gospod pa pravi: »Pojdite po vsem svetu in krščujte.« (prim. Mt 28,19) Danes smo mi Gospodov glas.

Besedilo je homilija na praznik Jezusovega krsta. Marko Rijavec objavlja tudi na blogu Besede za srce.

 
Značke:

5 komentarjev

  • “Ti si moj ljubljeni sin, zelo sem te vesel!”… je zame najpomembnejše sporočilo evangelija.

    Nehvaležnost je duhovni vzrok depresij.

    • Vsako razočaranje (koristno čustvo!) pove, da je človek malikoval, stavil na napačnega konja, bil očaran nad lažjo (o kateri je mislil, da je resnica) .

      Zelo pogosto razočarane so tiste osebe, ki so brez osebnosti, šibko zgrajene, vodene, sentimentalne, praznoverne osebe, ki vso vero polagajo v človeka ali ideologijo (v Državo, narod,..)

  • Zdravko

    Temu bo sledilo veliko razočaranje.

    • Vsako razočaranje (koristno čustvo!) pove, da je človek malikoval, stavil na napačnega konja, bil očaran nad lažjo (o kateri je mislil, da je resnica) .

      Zelo pogosto razočarane so tiste osebe, ki so brez osebnosti, šibko zgrajene, vodene, sentimentalne, praznoverne osebe, ki vso vero polagajo v človeka ali ideologijo (v Državo, narod,..)

  • Psihoterapija je koristna, ker človek v pogovoru z dobrim terapevtom odkriva škodljive vzorce svojega obnašanja in vzroke le tega. Posledice pa vodijo v stiske, duševne motnje,..

    Vsi vemo kako težko je dobiti energijo in red, da nek vzorec spremenimo, neko razvado, navado, zasvojenost odpravimo. Ni dovolj videti samo logiko in smisel (luč v predoru), treba je narediti. Alkoholik in narkoman ostaneta to do svoje smrti. Vsako minuto vsakega dneva bijeta notranje boje, nikoli nista ozdravljena. Zgolj lahko rečete, da sta abstinenta.Odnos z Bogom in ostali odnosi s pomembnimi ljudmi za nas (ki nas imajo rad) so vir energije, ki gore premika.

    Ta pridiga duhovnika Rijavca je iz vzgojnega vidika tretjina, in zato napačna smer. Zagovarja jo permisivna smer “vzgoje” že 60 let.

    Baza vzgoje je pohvala osebe. Ljubeč odnos do osebe.

    Proces vzgoje poteka s tremi orodji:

    1.postavljanje primernih, optimalnih (ne prenizkih, ne previsokih) ZAHTEV

    2.realna pohvala obnašanja (+ nagrade)

    3.realna kritika obnašanja (+kazni)

    Ker v Sloveniji ne znamo vzgajati otrok. Ne znamo tudi pritiskati na politike in nimamo kvalitetnih politikov.

    Imamo sekte, kjer je strupena (nerealna) kritika namenjena zunanjim, znotraj pa jo ni in so samo nerealne, pocukrane pohvale. Znotraj v sekti ni zahtev, do zunanjih pa so nerealno visoke zahteve.
    Znotraj sekte je polno nerealnih pohval, zunaj sekte se nič ne sme pohvaliti.
    Znotraj sekte je smrtno nevarno realno kritiko povedati. Zunaj sekte je vsaka še tako zlagana, nerealna, strupena kritika celo zelo zaželjena.

    Skratka to je vzgoja kako vzgojiti strupenega psihopata (razvajenca).


×
 
Nadaljuj na CASNIK.SI