T. Porčnik: “Ne nepotizmu. Da meritokraciji.”

Robert Šifrer 28.10.2015 6:45
 

porcnik2Intervju s Tanjo Porčnik, klasično liberalko, predsednico društva Svetilnik in Visio instituta ter raziskovalko na Cato institutu v ZDA.

Ko me kdo vpraša po znanih slovenskih klasičnih liberalcih, bi ob Tanji Porčnik naštel dr. Mića Mrkaića, dr. Janeza Šušteršiča, dr. Ljuba Sirca, mag. Rada Pezdirja, brate Steinbacher, Tomaža Štiha, Roka Novaka, mag. Mateja Kovača… Zanima me tvoja zgodovina. Kako se nekdo, ki je študiral na FDV, dokoplje do klasično liberalne misli? Je padla opeka na indoktrinirano glavo?
(smeh) … Preden sem študira na Fakulteti za družbene vede, sem dodiplomski študij zaključila iz splošne ekonomije na Ekonomski poslovni fakulteti v Mariboru. Medtem ko mi je študij na EPF dal ogromno, sem na podiplomskem nivoju želela nadgradnjo svojega znanja iz drugih disciplin, ki so povezane z ekonomsko. Kot usojeno sem bila sprejeta na poletno šolo v Pragi kot edina študentka iz Slovenije tisto leto, kjer sem se med drugim prvič seznanila z mislimi in pogledi ustanovnih očetov ZDA in ustanovnimi listinami ZDA, kar me je vidno navdušilo. Po vrnitvi v Slovenijo sem iskala študij, ki bi mi omogočal širjenje obzorij v tej smeri. To je ponujal program Ameriške politologije na FDV. Ta program je bil zame zelo pozitivna izkušnja, saj sem se veliko naučila ne samo skozi predpisane obveznosti, temveč tudi zaradi moje osebne radovednosti na področju ameriške politične misli. Za konec naj dodam, da sem zagovornik klasično liberalne misli tako zaradi znanja, ki sem ga pridobila skozi študij, kot zaradi vzgoje, ki je temeljila na svobodi in odgovornosti.

Po FDV si se odpravila na Georgetown univerzo v ZDA, ki je jezuitska univerza v Washingtonu.
Georgetown je izjemna univerza. Tako v ZDA kot v svetovnem merilu prednjači na področju prava, mednarodnih odnosov in politologije. Ne preseneča, da se veliko izjemnih študentov odloči za študij na tej univerzi.

Nam lahko opišeš think tanke, s katerimi sodeluješ oziroma si sodelovala: Atlas, Cato, Fraser? Kakšni so njihovi cilji, kakšno je njihovo delo?
Te organizacije se morda na daleč zdijo podobne, vendar so zelo različne. Atlas je fundacija, ne think tank, ki think tankom po celem svetu pomaga pri boj učinkovitem delovanju in bolj profesionalnih produktih. Cato iz ZDA in Fraser iz Kanade sta med svetovno najbolj priznanimi think tanki javnih politik. Med njih se tudi uvrščajo Brookings Institutuion, American Enterprise Institute, Council on Foreign Relations, Heritage fundacija in Center for Strategic and International Studies, vsi iz ZDA.

Ali so vsi ti think tanki klasično liberalni?
Ne. Cato in Fraser sta, medtem ko sta na primer Heritage in AEI konzervativna, Brookings pa je progresiven.

Jih je Hayek večino generiral?
Kolikor je meni poznano Friedrich Hayek ni sodeloval pri zagonu nobenega od omenjenih think tankov. Se pa je kot intelektualec odzval na javne razprave, ki so jih ti think tanki organizirali. Po drugi strani pa je prav tako zelo poznan Milton Friedman, ki je bil zelo blizu ustanoviteljem tako Cato instituta kot Fraser instituta. Ludwig Mises in Ayn Rand sta bila blizu ustanoviteljem Foundation for Economic Education. Velikokrat se zmotno meni, da sta ona dva ustanovila danes zelo poznana Mises institut ali Ayn Rand institut. Oba omenjena instituta sta vzklila leta po smrti obeh mislecev.

Nam lahko razložiš o indeksih za merjenje ekonomske svobode, ki sta sestavljena iz kazalcev? Kateri so pomembni? Kje je po kazalcih Slovenija?
Ekonomsko svobodo na globalni ravni merita dva široko prepoznavna indeksa. Prvi nastaja v sodelovanju med Fraser institutom in globalno mrežo več kot 150 think tankov po celem svetu. Drugega pa pripravljata Heritage institut in Wall Street Journal. Oba indeksa sta prosto dostopna in izzideta vsako leto. Obstajata pa dve vidni razliki med indeksom. Prva je ta, da ima Fraserjev indeks veliko daljšo kilometrino, saj obstaja že 40 let in je zato tudi veliko bolj priljubljen pri akademikih. Druga razlika pa je v metodologiji, kjer med drugim Heritage zanemari ekonomsko (ne)svobodo na trgu dela, kar se posledično zelo vidno odraža ravno na primeru Slovenije, ki na Heritagevem indeksu zaseda veliko višje mesto kot na Fraserjevem.

Pomanjkanje ekonomske svobode v Sloveniji je razvidno v Fraserjevem indeksu, kjer Slovenija zaseda porazno 111. mesto od 157. držav, ki si ga deli s Kitajsko in Nigerijo. Slovenije je od leta 2010 padla za kar 50 mest in se nahaja na točki, ko lepotni popravki niso zadostni za dolgoročno gospodarsko rast in povečanje blaginje državljanov. Vlada je tista, ki mora zagristi v nujno potrebne strukturne reforme tako s krčenjem razbohotene, neučinkovite in netransparentne države kot z odpravo administrativnih ovir poslovanja državljanov in gospodarstvenikov ter z znižanjem obdavčitve dela in liberalizacijo trga dela. Le tako bomo priča dvigu blaginje in blagostanju državljanov.

Lahko našteješ bistvene kazalce ekonomske svobode in kako se je Slovenija odrezala na njih?
Slovenija je s 111. mestom najslabše uvrščena država Evropske unije. V Evropi pa se je slabše uvrstila le še Ukrajina, ki zaseda 124. mesto. Slovenija je letos prejela oceno 6,44 od 10 možnih točk (ocene so od 1 do 10, kjer višja vrednost pomeni višjo stopnjo ekonomske svobode). Sestava te ocene pokaže, kako se je Slovenija odrezala po posameznih področjih: obseg (para)države: 4,4 (147. mesto); pravni sistem in lastninske pravice: 6,0 (55. mesto); trdnost valute: 8,4 (77. mesto); svoboda mednarodne trgovine: 7,3 (78. mesto) in predpisi (regulativa): 6,1 (141. mesto).

Kakšno je tvoje vsakdanje profesionalno delo, zadolžitve, odgovornosti?
Sodelujem s številnimi inštituti, organizacijami in posamezniki na različne načine. Pri določenih sem raziskovalka, kar pomeni, da sem zadolžena za oblikovanje študij javnih politik, policy poročil in predlogov. Z drugimi sodelujem kot svetovalec za javne politike in mednarodne odnose. V Sloveniji pa vodim društvo Svetilnik in Visio institut, vendar če bo šlo po planu, bom vodenje Svetilnika zelo kmalu prepustila naslednici ali nasledniku, za katera sem prepričana, da bosta društvo zelo uspešno vodila tudi v prihodnje.

Kakšen je pomen društva Svetilnika, kakšni so njegovi cilji? Zakaj je letos nastal Visio institut?
Cilj Svetilnika je promocija svobode oz. osvetljevanje Slovenije z idejami svobode. S tem namenom prirejamo dogodke, pišemo članke, izdajamo publikacije, se pojavljamo v javnosti. Slovencem skušamo predstaviti ideje, ki niso tako pogosto slišane v Sloveniji. Svetilnikovi raziskovalni projekti in dejavnosti, ki so z leti postajale številčnejše in javno prepoznavnejše, so v začetku tega leta prešle na novo nastali Visio institut, ki je samostojen in neodvisen možganski trust oziroma think tank javnih politik. Poslanstvo Visio instituta je oblikovanje in promoviranje javnih politik in institucij, ki vodijo v odprto, svobodno, razvito in pravično Slovenijo. V ta namen Visio pripravlja analize in raziskave na javnopolitičnih področjih. Ideje in predlogi javnih politik, ki so zajeti v Visio publikacijah, so javnosti predstavljeni na javnih dogodkih in s pojavljanjem njenih sodelavce v medijih.

Vsako leto organizirate Free Market Road Show (FMRS). Nam ga lahko, prosim, predstaviš?
Že pet let zapored v Sloveniji organiziramo ta edinstven mednarodni profesionalni dogodek. Glavni organizator je Austrian Economics Center iz Dunaja, ki sodeluje z mrežo lokalnih organizacij iz Evrope in ZDA. Namen FMRS je pripeljati mednarodne strokovnjake, ki imajo široko znanje in številne izkušnje, da jih delijo z javnostjo na “road show” postojankah po celotni Evropi, ki drugače ne bi dobila priložnosti, da jih sliši. Letos, na primer, se je v obdobju le dveh mesecev FMRS ustavil v petdesetih evropskih mestih.

Politični poskusi nekaterih klasičnih liberalcev so že 25 let neuspešni. Zakaj?
Moj cilj nikoli ni bila politika. Kot zunanji opazovalec bi pa rekla, da je kar nekaj razlogov, zakaj vsaj v Slovebiji nikoli nismo imeli politične stranke, ki bi navdih zajemala v klasično liberalni misli. Naštela bom le nekaj razlogov, ne nujno v vrstnem redu po pomembnosti. Prvi je ta, da si klasični liberalci prej prizadevajo za zmanjševanje državnega aparata kot za povečevanje le-tega, s tem da sami sebe postavijo tja. Drugi je ta, da so klasični liberalci v svojem bistvu skeptični do oblasti in zato ne želijo biti del nje, saj ljudje na oblasti velikokrat premami moč položaja, ki so ga zasedli in tako pozabijo, da so v službi ljudi in ne v službi lastnih interesov. Tretji je ta, da klasični liberalci uživajo v iskanju še tako majhnih razlik med njimi samimi in drugimi ter se tako z največjo zagnanostjo podajo v prerekanje o teh razlikah, tudi takih, ki so le eno mišjo dlako velike, namesto da bi stopili skupaj in dosegli skupno zmago. Četrti je ta, da klasični liberalci velikokrat pozabijo, kako se pogovarjati s tistimi, ki nimajo enakih pogledov na svet kot oni sami, kar nemudoma odvrne druge, da jih poslušajo, jim sledijo, se zmenijo za njih ali z njimi sodelujejo.

porcnikKako vidiš slovensko družbo?
Zaprto samo vase, nesamozavestno, z izgubljenimi priložnostmi vsak dan, … Zelo si želim, da bi se plošča obrnila. Za to bo v prvi vrsti potrebna kritična masa ljudi, ki se bo  zavedala svetlejše plati in bo tudi stopila skupaj, da jo doseže. Obenem je bistvenega pomena, da se preide iz sanjarjenja, da vsak vse ve, v pristop, da ima vsak posameznik določene kvalitete, znanje, izkušnje in veščine, ki predstavljajo, če jih združiš,  silo za spremembe. Dokler se to ne bo cenilo, smo usojeni na stopicanje na mestu.

Kako narediti preboj družbe? Kaj so vzroki, da so Slovenci tako pasivni oz. da izgubljajo energijo v nesmiselnih, izčrpajočih in  bojih brez rezultatov?
V Sloveniji prevladuje negativna selekcija, pa če si to priznamo ali ne. Začeti moramo nagrajevati ljudi za njihovo delo, znanje in poštenost. Obenem pa prednost dati ljudem, ki želijo graditi in ne rušiti. V Sloveniji se veliko govori, a zelo malo naredi. Veliko se kritizira, zelo malo spreminja na bolje.

Katerega liberalnega avtorja si brala, kdo te je navdušil?
Težko bi se spomnila enega, ki me ni navdušil. Od ustanovnih očetov Amerike (Thomas Jefferson, Alexander Hamilton, John Jay, James Madison in George Washington) preko John Locka, Adama Smitha, Davida Ricarda, Frédéric Bastiata in Herbert Spencerja do Ludwiga Misesa, Friedrich Hayeka, Milton Friedmana, Ayn Rand, Gordona Tullocka in Jamesa Buchanana.

Zakaj ima svoboda glavno vlogo ravno na polju gospodarstva, ekonomije?
Svoboda ima največjo vlogo v posameznikovem življenju, ko je le-ta v odnosih z ostalimi posamezniki. Iz česar izhaja tudi gospodarstvo oziroma ekonomsko udejstvovanje posameznikov in njihove interakcije.

Kakšno rešitev vidiš za slovensko šolstvo?
Slovensko šolstvo izgublja na zahtevnosti. Obenem učenci in študentje v povprečju prejemajo previsoke ocene. Velik del krivde pri tem nosijo starši, ki od učiteljev zahtevajo odlične ocene, pa če to pride z znanjem ali ne njihovega otroka. Zavedati se moramo tudi, da so mladi opazili, da v naši družbi velja pravilo nepotizma in ne meritokracije in posledično ne vidijo pomena v učenju in pridobivanju izkušenj. Vse sile uperjajo v mreženje in ne v pridobivanje znanja in izkušenj. Tisti, ki dajo na slednje, pa slej kot prej odidejo v tujino. Na srečo jim ni potrebno iti daleč, saj že čez mejo, v Avstriji, veljajo popolnoma drugačna družbena pravila.

Še zadnje vprašanje od kolega, ki se čuti ogroženega od klasičnega liberalizma: v Sloveniji delavci pri privatnikih delajo veliko, v javni upravi bore malo. Zakaj so privatniki tako egoistični, da slabo plačajo delavce?
O tem bi lahko govorila ure. Da ne bom predolga, bom poskusila odgovoriti v nekaj stavkih. Ko te nekdo plačuje iz svojega žepa oziroma svojega podjetja, mu je še kako v interesu, da te plača toliko, kolikor si za to osebo oziroma podjetje prispeval. V ekonomski terminologi se temu reče dodana vrednost zaposlenega. V javnem sektorju se princip dodane vrednosti zamegli, če ne celo izgubi, kar je na žalost vseh tistih, ki nas skrbijo nekontrolirani izdatki javnega sektorja, katere morajo na koncu dneva poravnati vsi davkoplačevalci Slovenije. V javnem sektorju se plačuje zaposlenege glede na položaj, veze, stalež in druge kriterije, ki ne nujno predstavljajo dodano vrednost zaposlenega. Ker je obenem vzpostavljena uravnilovka, bosta dva enako plačana zaposlena na enakem delovnem mestu ustvarila dve popolnoma drugačni dodani vrednosti, na primer en le 30% za kar je plačan, drugi pa morda tudi 130%. Da ne bom predolga, za nizke prejemke v privatnem sektorju največkrat ni kriv delodajalec, saj ta plača glede na dodano vrednost. Da bo neto prihodek delavca v privatnem sektorju višji, pa se je ravno potrebno vrniti na nekontrolirane izdatke javnega sektorja, ki za sabo potegnejo previsoke davke na delo. Posredno pa prevelik delež javnega sektorja v primerjavi z zasebnim duši gospodarstvo, kar pomeni, da se to ne razvija, kar bi se med drugim odražalo v večji dodani vrednoti zaposlenih, to bi pa pomenilo višje dohodke zaposlenih tako v privatnem sektorju kot tudi posledično v javni upravi.

Najlepša hvala za pogovor.

 
Značke:

15 komentarjev

  • “… od 157 držav … predpisi (regulativa): 6,1 (141. mesto)”

    Če to dvoje povežem, potem je stanje PORAZNO. Je dokaz. da v Sloveniji odloča uradnik po svoji pameti.

    Kako iz tega brezna? Aha! Že vem! Z novimi regulacijami, recimo štipendijami za deficitarne poklice. Se še spomnimo afere ob oddaji vlog? Kaj menite, bodo podeljene do konca šolskega leta? Vam je jasno, kakšen zalogaj za naše uradnike predstavljalo ilegalni ekonomski migranti? Vam je jasno, da tudi slučajno ne moremo optimalno postopati?

    • Ooooooooopsssssssss!
      … kakšen zalogaj za naše uradnike predstavljajo ilegalni ekonomski migranti?

  • svitase

    Odlična ocena stanja v Sloveniji in vse ostalo!

  • kar malo slavospevno;)

    npr.
    “Ko me kdo vpraša po znanih slovenskih klasičnih liberalcih, bi ob Tanji Porčnik naštel dr. Mića Mrkaića, dr. Janeza Šušteršiča, dr. Ljubo Sirca, mag. Rado Pezdir, brate Steinbacher …”

    je gospa res že v rajonu sirca?
    v tem pogovoru ni kakšne novosti. gotovo velika zavzetost, vendar gre bolj za povzemanje. odgovor na vprašanje ‘slovenije’ ne kaže kakšnega novega uvida ali pristopa. slovenec ne bo nikoli kupil navdušenja nad ameriškimi think tanki …

    piše še:
    “trdnost valute: 8,4 (77. mesto)”
    kako je to možno? trdnost valute vendar z evrom ni nacionalne narave. je nemčija prav tako na 77.mestu?

    • To je tudi mene presenetilo. Nisem pa imel časa se v to vtakniti. In ga tudi nimam, da bi poiskal kriterije za ta rezultat.

  • Uskladiti med sabo misel recimo Ayn Rand in sporočilo evangelija ali katoliški družbeni nauk je približno podobno sožitju ognja in vode. Prvo temelji na uveljavljanju ega brez slabe vesti in socialnem darwinizmu, drugo na altruizmu, stalnem samospraševanju vesti, na služenju sobratom in najšibkejšim znotraj občestva. Kdor ne opazi razlike, se ali dobro spreneveda, ali pa mora biti kar malo tumpast.

    Glede liberalnih think-tankov pa imam pomislek, če niso že v osnovi nekoli contradictio in adjecto. Liberalci, ki naj bi bili po definiciji individualisti se uokvirjajo v vzorce kolektivnega, grupaškega mišljenja. Duh in ustvarjalnost sta izrazito individualna kategorija, ne kolektivna.

    Imam še naslednja vprašanja: 1. Zakaj ne javna razprava, ampak razprava znotraj zaprte skupine in potem predstavitev skupnih stališč? To ima nesimpatične elemente, ker spominja na prostozidarsko organiziranje, nosi nek pridih hohštaplerstva, elitizma.

    2. Zakaj tako nejasen položaj nekje med stroko in politiko? Ne tič, ne miš. A ni razumneje, da se odločiš, ali si eno ali si drugo? Predvsem stroka s političnimi in družbenimi ambicijami po mojem preneha biti stroka. Vsaj zame, ki nisem marksist.

    3. Polno kredibilnost think-tankov v mojih očeh vsaj potencialno načenja vprašanje tega, kdo jih financira. Domnevam, da je bolj neposredna ta soodvisnost med finančnimi podporniki in “misleci” think-tank kot pa recimo na univerzah. Da nekdo prej z upravičenjem sumi, če so stališča neke think-tanka lahko podaljšana roka interesa kapitala, lobija. Se motim?

    • IF, ti nikoli nisi prebral knjige Ayn Rand, zato pa take kvasiš.

      Flancaš nekaj, česar ne razumeš. Ali je tako težko razumeti, da klasični liberalizem ne prepoveduje ničesar od te krščnanske ljubezni?

      Je le proti temu, da se država vmešava v to.

      • No, če se pa država ne sme vmešavati, potem pa ni čudno, da je približno tako, kot poročajo najuglednejše zahodne medijske hiše, da se pri nas dogaja begunski reki. Humanitarna katastrofa in ravnanje z begunci kot da so zaporniki. ” Guantamo” so kričali danes na nemški TV.

        Lačni, prezebli, če je dež, mokri do kosti, spijo na odprtem pri nič stopinj sredi blata, v taborišču jih zadržujejo po 3-4 dni, ne da bi imeli legalno osnovo za to itditd.

        Sramota za Slovenijo. Nemara prav zaradi takih, ki preveč prebirajo Ayn Rand in so prepričani, da državi ni treba biti human.

        • IF: “Lačni, prezebli, če je dež, mokri do kosti, spijo na odprtem pri nič stopinj sredi blata, v taborišču jih zadržujejo po 3-4 dni, ne da bi imeli legalno osnovo za to itditd.”
          ===================

          Če bi se držali “legalne osnove” sploh ne bi smeli biti v Sloveniji.

        • Če že mešaš begunce sem noter in kritiziraš državo. Zakaj se pa taki, kot si ti sami ne zganete in zrihtate, da bo stvar taka, kot je treba?

          Begunci se pritožujejo ne samo pri nas, tudi v Avstriji in Nemčiji in tudi prijaznih skandinavskih državah.

          Pri taki masi ljudi enostavno ne moreš vsega urediti idealno. Tudi za naprej je zelo težko predvidevati, koliko jih bo prišlo čez.

          Po drugi strani pa – imajo preveč idealistično sliko o življenju v Evropi in tudi v obljubljeni deželi Nemčiji življenje ne bo tako idealno, kot si ga predstavljajo.

        • In mimogrede. Zakaj se socialistične ideje niso prijele v Veliki Britaniji in ZDA, ampak v zaostali Rusiji.

          V obeh državah so – brez državnega vtikanja – delavci imeli vse, kar imamo sedaj. Zdravstveno in pokojninsko zavarovanje, kamor so sami prostovoljni plačevali – pa tudi kapitalisti niso bili tak bavbav in so tudi kaj prispevali.

          V ZDA je še danes prostovoljna pomoč brezposelnim in revnim bistveno boljša, kot državna marsikje v Evropi.

          Kot vidiš, se da.

  • domoljub1

    Dve skrajnosti obstajata:
    1. Da vsi vse vedo.
    2. Da prvi vse ve, drugi pa nič.
    Nobena od teh skrajnosti ni sprejemljiva. Družbeni sistem lahko optimalno funkcionira le ob ustrezni demokratični hierarhiji.

    Sicer pa že velikokrat ponavljam moje naslednje razmišljanje glede stanja v slovenski družbi:
    “Žal tale moj komentar paše skoraj na vsako analizo in mnenje o naši družbi:

    Dejansko je res potrebno porušiti Boljševizem, podobno kot berlinski zid. Rušenje boljševizma je “v rokah” volivcev. Odprto pa je vprašanje, kdaj bodo slovenski volivci na to pripravljeni?. Če pa to ni možno na demokratičen način, moramo sanje o Sloveniji kot drugi Švici dokončno pozabiti.

    Po Đilasu je sedanje stanje naše družbe v skladu s teorijo Novega razreda (ali celo dveh Novih razredov), bolj klasično je to Boljševizem oziroma neke vrste pozitivna diskriminacija (ustvarjanje privilegijev za svoje ljudi, kot je zapisal Đilas) in neukrepanje državnih funkcionarjev in uradnikov (zaradi dvojnih meril op. a.) proti tistim sodržavljanom, ki masovno lažejo in masovno kradejo (kradejo ljudsko premoženje, kot je prav tako zapisal Đilas).
    Legitimnost temu pa “kao” dajemo volivci v še vedno kvazi demokraciji političnih strank.
    Zato bi bila rešitev tega problema le “prava” demokracija. Tudi v okviru sedanjega volilnega sistema bi morali državljani voliti za odločevalce le tiste kandidate (samostojne kandidate, pripadnike list ali strank), ki lahko dokažejo:
    -da nimajo dosjeja sodelavcev ali virov SDV (UDBE) in do sedaj niso bili člani ZKS ali druge ideološke politične stranke,
    -da so vztrajni, prizadevni in pogumni,
    -da v zasebnem življenju nimajo očitnih podjetniških, gospodarskih ali drugih klientelističnih navez in privilegijev,
    -da so ponosni na našo domovino in jim resnično ni vseeno, kaj se dogaja v naši družbi,
    -da so pripravljeni javno zapriseči (pri vsem, kar jim nekaj pomeni in v kar verjamejo – ne proforma kot prisegajo ministri), da so za boljšo prihodnost družbe, kateri pripadajo tudi otroci in vnuki, po vseh svojih močeh in sposobnostih prispevati svoj delež.
    Le tako presejani predstavniki ljudstva bi po mojem mnenju lahko predstavljali povezovalno in državotvorno, programsko in razumsko sredinsko politično skupino, ki bi Slovenijo usmerila k švicarskemu HARMONIZMU.

    Že večkrat sem zapisal naslednjo definicijo pomena države, kot jo jaz razumem:

    »Poslanstvo države ni v tem, da jemlje pridnim, poštenim in neumnim ter daje lenim, zvitim in pametnim.
    Poslanstvo države je v tem, da ustvarja v državi takšen red, da bodo pridni in pošteni bolj uspešni, kot zviti in leni.« (ali še bolj preprosto. Temeljna naloga države je, da preganja in sankcionira laž.)

    Naše temeljne vrednote so še vedno svoboda -bratstvo- enakost, ki pa bi morale biti med seboj uravnotežene. Kakršno koli ideološko poudarjanje posamezne vrednote je družbeno škodljivo.

    Matematična formula za blaginjo državljanov glede na vrednote je torej:

    MATEMATIČNA FORMULA ZA BLAGINJO SLOVENSKIH DRŽAVLJANOV

    ( a/3 + b /3 + c/3) × X=Y

    Y- blaginja državljanov oziroma HARMONIZEM (nasprotje od revščine državljanov in vseh drugih »IZMOV«)

    X- marljivost in požrtvovalnost državljanov (nasprotje od pišmeuhovstva in proračunske miselnosti)

    a- liberalni kapitalizem (nasprotje od državnega intervencionizma)

    b- krščanski socializem (nasprotje od demokratičnega socializma)

    c- resnicoljubni patriotizem (nasprotje od koruptivnega klientelizma)

    Konstante a, b in c morajo biti zagotovljene na podlagi pristojnosti in nalog vseh treh vej oblasti, spremenljivka X pa je v domeni ljudstva.”

    • Pri ideji liberalnega kapitalizma je bistveno, da vsak lahko prispeva kamenček v mozaiku, saj na trgu zasleduje svoje želje in potrebe in unikatno lahko zazna pomanjkljivosti trga, unikatno lahko na trg poseže s svojo idejo in s svojo zavzetostjo. Že genijalec in garač T. Edison je poudarjal, da genialnost pri dosežku pripomore samo 1%, medtem ko trdo delo (s številnimi spoznanji) prinese 99%.

      Glavna prednost svobodnega trga, ki je reguliran edino z vladavino prava (ne pa s pravno državo, ki je totalitaren veliko – državni, komunistično-fašističen koncept nadzora družbe, gospodarjenja in osebe), je nešteto odgovornih in zato uspešnih investicij podjetnikov. Investicije birokratov centralnega komiteja kolhoza ali Države so v večini zgrešene investicije, veliko breme za davkoplačevalce. Hkrati pa ta elita 99,9% investicij sploh zaznati ne more, kaj šele, da bi jih dobro izpeljala.

      Ravno zato je socializem slabši od fevdalizma (kjer vsaj kmetje in obrtniki lažje dihajo s 10% davkom in gospodari jo, ustvarjajo) in na ravni degenerirane sužnjelastniške civilizacije.

      Tvoj tekst je ena socialistična mešanica fantaziranja in gospodovanja socialističnega birokrata, ki ima zakompleksano željo po vodenju cele države in spreminjanju sveta po svojih sanjarijah. Take kadre bruha FDV in socialistično Družboslovje.

      Predvsem pa ne upoštevaš, da ni s pozitivno diskriminacijo v elito gor vzeta komunistična aristokracija in njeni psihopatski kadri (vzgojeni po negativni selekciji: najbolj kruti, najbolj brutalni, najbolj pokvarjeni, najbolj goljufivi, roparski, lažnivi, manipulativni, bleferski), temveč s pomočjo množične kulture, medijev in subvencij vsa družba, vsak od nas.

      Vsak brani svoje privilegije, svoje drobtinice. Noben Slovenec ni za prosti trg. Vsi imajo nek ČE, AMPAK, TODA. Mi vsi smo bolj ali manj birokratek IF.

      Zato pride v poštev samo še takojšnji rez, šok.

      • domoljub1

        Pavel hvala za odgovor.
        V mnogočem se strinjam s teboj.
        Zanima pa me, kako bi ti dosegel vladavino prava v današnji “džungli predpisov in hudournikih sprememb”, ter nepregledni množici državnih organov in funkcionarjev.
        Tvojega mnenja: “Tvoj tekst je ena socialistična mešanica fantaziranja in gospodovanja socialističnega birokrata, ki ima zakompleksano željo po vodenju cele države in spreminjanju sveta po svojih sanjarijah. Take kadre bruha FDV in socialistično Družboslovje”, pa nikakor ne morem sprjeti, saj se namesto na socialistično Družboslovje vedno opiram predvsem na “pastirsko logigo”.
        Zato se tudi popolnoma strinjam z naslednjo izjavo Simone Toplak:
        »Ne moreš z zakonom predpisati poštenosti ljudi. Poštenost ljudi in podjetništva bo vedno odvisna od tega, kako bo to podjetništvo nadzirano. Zato morajo biti pač pošteni nadzorniki«.
        Že Cicero pa je govoril: “Če hočemo biti svobodni, moramo biti sužnji pravil.”
        Jaz bi dodal”demokratičnih pravil”.
        Jaz pojmujem zato vladavino prava kot sistem poštenih nadzornikov in demokratičnih pravil.
        Pravni red si namreč predstavljam kot izdelek oziroma dobrino, katere pa trenutno zelo primanjkuje.
        Zato te še enkrat sprašujem, kako si ti predstavljaš vladavino prava.

      • domoljub1

        Pavel hvala za odgovor.
        V mnogočem se strinjam s teboj.
        Zanima pa me, kako bi ti dosegel vladavino prava v današnji “džungli predpisov in hudournikih sprememb”, ter nepregledni množici državnih organov in funkcionarjev.
        Tvojega mnenja: “Tvoj tekst je ena socialistična mešanica fantaziranja in gospodovanja socialističnega birokrata, ki ima zakompleksano željo po vodenju cele države in spreminjanju sveta po svojih sanjarijah. Take kadre bruha FDV in socialistično Družboslovje”, pa nikakor ne morem sprjeti, saj se namesto na socialistično Družboslovje vedno opiram predvsem na “pastirsko logigo”.
        Zato se tudi popolnoma strinjam z naslednjo izjavo Simone Toplak:
        »Ne moreš z zakonom predpisati poštenosti ljudi. Poštenost ljudi in podjetništva bo vedno odvisna od tega, kako bo to podjetništvo nadzirano. Zato morajo biti pač pošteni nadzorniki«.
        Že Cicero pa je govoril: “Če hočemo biti svobodni, moramo biti sužnji pravil.”
        Jaz bi dodal”demokratičnih pravil”.
        Jaz pojmujem zato vladavino prava kot sistem poštenih nadzornikov in demokratičnih pravil.
        Pravni red si namreč predstavljam kot izdelek oziroma dobrino, katere pa trenutno zelo primanjkuje.
        Zato te še enkrat sprašujem, kako si ti predstavljaš vladavino prava


×
 
Nadaljuj na CASNIK.SI