Izzivi očetovstva po ločitvi

Martin Lisec 8.7.2015 12:33
 
Damjan Ganc

Damjan Ganc

Pred kratkim je zakonski in družinski terapevt Damijan Ganc pri Družinskem inštitutu Zaupanje izdal knjigo z naslovom Izzivi očetovstva po ločitvi. Vsebina knjige je vsekakor aktualna. Namenjena je ne le ločenim očetom, ampak tudi strokovnim delavcem (psihoterapevtom, mediatorjem, socialnim delavcem) kot tudi drugim, ki se od blizu srečujejo s procesom ločitve: ločenim materam, staršem in sorodnikom ločenih očetov, njihovim odraslim otrokom, kot tudi njihovim morebitnim novim partnerkam. Avtor Damijan Ganc je v pogovoru za naš spletni magazin spregovoril o temah, ki jih obravnava v knjigi.

V svojem delu ste se lotili teme, ki je po eni strani „zamolčana“, po drugi pa, glede na število razvez, zelo aktualna. Ne le mnoge matere, tudi mnogi očetje se znajdejo pred izzivi, o katerih pišete v knjigi. Od kod navdih, da posvetite posebno pozornost stiskam, s katerimi se srečujejo očetje ob razvezi zakonske zveze?

Knjiga Izzivi očetovstva po ločitvi je nastajala v nenehnem notranjem dialogu z lastno terapevtsko prakso. Vsi člani ločenih družin se ob ločitvi znajdejo v drami, pravem čustvenem viharju. Kar nekaj časa traja, da se ta poleže in dobra knjiga lahko predstavlja del opore za človeka, ki se znajde v takšni življenjski situaciji. Posebej, ker tovrstne literature za očete v slovenskem prostoru doslej nismo imeli.

Ob vsakodnevnem srečevanju s stiskami ločenih staršev in njihovih otrok mora tudi družinski terapevt razviti svoje načine spoprijemanja s stresom in zahtevnimi čutenji. Pisanje je lahko dober način, kako zahtevne in boleče zgodbe ljudi, ki se tudi terapevta ob spremljanju njegovih klientov močno dotaknejo, preoblikovati v nekaj rodovitnega, smiselnega.

Kakšne so posledice ločitve za očete?

Posledice so zelo večplastne. Žalovanje za izgubo znanega načina življenja, v katerega so dolga leta vlagali svoje življenjske napore, je neizogibno. Poleg čustvenega viharja ločitev pripelje do globokih sprememb na socialni ravni, saj se lahko precej zapletejo odnosi s skupnimi prijatelji. Pogosto se spremeni finančna realnost ločenih staršev, dolgotrajni stres običajno pusti posledice na telesni ravni, marsikdo se mora spopasti z depresivnimi občutki in vprašanji o smislu lastnega življenja. V najtežjih trenutkih so ločeni očetje bolj ranljivi tudi za razvoj različnih oblik zasvojenosti.

V nasprotju s pogostimi predstavami ločitev večino očetov izredno močno prizadene. Doživljanje po je sicer precej odvisno od vloge, ki so jo imeli pri ločitvi. Če so odšle žene, doživljajo bolečo zavrženost, krivico, strah pred prihodnostjo. Znajdejo pred breznom neznanega, globoke osamljenosti, pred katero se nekateri zavarujejo z maščevalnimi impulzi, včasih tudi z odtujevanjem otrok materi. Tisti, ki so pobudniki za ločitev, se pogosto ukvarjajo z dvomi o pravilnosti svoje odločitve, preganjajo jih občutki krivde in sramu. Sprašujejo se, kako bo ločitev vplivala na razvoj njihovih otrok in na njihov odnos z otroki.

V knjigi vseskozi namenjate posebno pozornost stiskam otrok ob ločitvi. Kako otroci doživljajo ločitev staršev?

Otroci so ob ločitvi staršev izredno ranljivi, saj se jim „podira svet“. Prežema jih strah pred prihodnostjo, pred izgubo ljubezni kateregakoli izmed staršev. Mlajši otroci dolgo časa upajo, da bosta starša spet prišla skupaj. Opazovanje morebitnih konfliktov in nekontroliranih izbruhov besa med staršema je za njih naravnost travmatično, tako kot tudi manipuliranje z otrokovo lojalnostjo. Predvsem otroci v osnovnošolskem obdobju se pogosto spopadajo tudi z močnimi občutki izpostavljenosti pred vrstniki.

Vendar ločitev sama po sebi ne pomeni negativne napovedi za otrokovo prihodnost. Raziskave so pokazale, da je vpliv ločitve na razvoj otrok odvisen predvsem od tega, kako se družina prilagodi na ločitev. Če starša ohranita kakovosten odnos z otrokom in sodelujeta v otrokovo dobro, se bo otrok uspešno razvijal in zelo verjetno ne bo nosil težjih posledic ločitve staršev.

Kako naj oče po ločitvi razvija odnos z otroki?

Prvo in najbolj osnovno pravilo je, da mora odnos z otrokom ohranjati in razvijati. Če zavrže svojega otroka, bo globoko v sebi ostajal ranjen in nesrečen.

Zelo pomembno je, da otroku v trenutkih soočanja z ločitvijo pogosto in na različne načine pokaže, da bosta ostala povezana. Stiki naj bodo redni in predvidljivi, saj otroci potrebujejo občutek varnosti. Otrok bo globoko v sebi zelo cenil očetovo iskreno željo, naj ima sproščen in ljubeč odnos s svojo mamo.

Kakovosten odnos ločenega očeta z otroki je v neki meri odvisen tudi od njegovega odnosa z otrokovo materjo. Kakšni naj bi bili odnosi med bivšima zakoncema po ločitvi in kakšna je vloga ločenega očeta pri tem?

Čeprav ločitev sama po sebi ni nekaj dobrega, pa lahko v določenih primerih govorimo o dobri ločitvi. Do nje pride takrat, ko starša uspeta razmejiti med partnerstvom in starševstvom. Čeprav jima kot partnerjema ni uspelo, jima še vedno lahko uspe kot staršema. Kakovosten odnos med staršema je do določene mere mogoče primerjati z dobrimi odnosi med sodelavci. Med seboj se spoštujejo in svojo energijo usmerjajo v doseganje skupnega cilja. Očetova naloga pri tem je, da pri sebi sprejme nujnost sodelovanja v otrokov dobro. Da bo to zmogel, mora poskrbeti za lasten napredek in razvoj!

Kako naj ločeni oče po ločitvi poskrbi za lasten napredek in razvoj?

Ločitev kljub vsem težavam za očeta predstavlja tudi priložnost za nov začetek. Pomembno je, da najde ustrezno oporo zase v ljudeh, ki znajo prisluhniti. Posebej primerno oporo lahko predstavljajo terapevtske skupine za ločene očete ali individualna psihoterapija. Potrebno si je na novo zastaviti cilje in prioritete, vzpostaviti dnevno rutino in strukturo, v kateri se bodo tudi otroci počutili varne, saj bodo čutili, da se oče aktivno spoprijema z novimi okoliščinami in ne obupuje.

izziv ocetovstvaV knjigi lahko najdemo veliko konkretnih zgodb in doživljanj ločenih očetov. Zakaj ste jih vključili v knjigo?

Z „Zgodbami, ki jih piše življenje“ sem poskusil na plastičen način predstaviti (čustveno) realnost ločenih očetov. V njihovem notranjem svetu se pogosto odvija prava drama, v kateri se lahko počutijo tudi docela nerazumljene. Različne sociološke analize in raziskave so pomembne predvsem zato, ker so v njih skrite številne zahtevne zgodbe konkretnih ljudi.

S katerimi drugimi vprašanji in življenjskimi stiskami se sicer najpogosteje srečujete pri svojem delu?

Pogosto terapevtsko pomoč poiščejo tudi pari v težki čustveni stiski – v zapletu ljubosumja, tesnobe, osamljenosti, razočaranj, afer … Veliko strokovnega napora trenutno vlagam v razvoj učinkovitega terapevtskega modela za delo z napotenimi uporabniki, ki terapevtske pomoči ne poiščejo sami, temveč jih v terapevtsko obravnavo napotijo centri za socialno delo, šole, zavod za zaposlovanje, zdravstveno osebje in drugi. Ti klienti pogosto pridejo z večjim nezaupanjem, toda praviloma terapevtski proces zaključijo s pozitivno izkušnjo, ki poseže v njihovo življenje.

Hvala za pogovor.

Knjigo Izzivi očetovstva po ločitvi lahko naročite na povezavi.

_______________
Časnik je še vedno brezplačen, ni pa zastonj in ne poceni. Če hočete in zmorete, lahko njegov obstoj podprete z donacijo.


 
Značke:

5 komentarjev

  • Rahlo mi je nerodno. Komaj sem uspel prebrati članek. Nisem prepričan, ali si bom knjigo sploh kupil. Kakšno porazno znanje na tem področju torej lahko pričakujem šele od drugih? Tistih od katerih upravičeno pričakujemo, da se bodo na tem področju angažirali… 🙁

    • Gospod Đukanović,
      ali bi lahko bili malce bolj konkretni, prosim?
      Vaša popolnoma neargumentirana diskvalifikacija namreč nič ne razloži, v čem se po vašem iz zgornjega pogovora kaže nepoznavanje področja in neangažiranost.

      Meni npr. se zdijo zapisana vprašanja in tudi odgovori gospoda Ganca povsem na mestu.

  • Uh, gospa Vanja. Ravno danes sem bral šalo na račun moško-ženskega slovarja. Svetuje, da če se izjavo moškega da razumeti na dva načina, je pravi tisti, ki do vas ni žaljiv. (Razvidno tudi iz mojega razmišljanja, ali bi knjigo kupil. Zakaj bi sploh bral knjigo (celo knjigo) človeka, ki menim, da na svojem področju dela slabo? 😉 )

    P.S. Tudi sam sem ločen. Imam hčerko. Zato me področje zanima. In neskončno sem razočaran. Nad tistimi ki bi se na tem področju morali angažirati…

    • Knjige niste brali in niste pojasnili, kaj je predmet vaše kritike. Vse, kar lahko sklepam iz vašega pisanja, je, da imate ali slabe osebne izkušnje z avtorjem knjige ali pa, da sodite kar tako, na počez 🙂

      Pa bodi dovolj, saj ni moj namen drezati v vas.

  • Avtorja knjige osebno ne poznam. Če mi uspe najti čas za knjigo, bom ga vsaj na tak način spoznal.

    Ampak! A se vam zdi, da sta avtor članka in gospod Ganc edina "ki bi se na tem področju morali angažirati" (množina, ne dvojina)? 😉

    Seveda imam zelo slabe osebne izkušnje na tem področju. In spoznavam vse več ljudi v Sloveniji, ki imajo še bolj grenke. Na tem področju imamo divji zahod. "Ko je jači, taj kači." Tako bo skrbništvo za otroka takoj dobil v družbi ugleden oče, ki v življenju ni niti enkrat zamenjal plenic. Skrben očka pa bo označen za domnevnega pedofila in užival v počasnem premlevanju našega sistema, ki si šteje za glavno nalogo, da zaščiti svoj ugled. Velja za celo Slovenijo in vsa področja od medicine dalje…


×
 
Nadaljuj na CASNIK.SI