Slavko Avsenik in kulturni vpliv Slovencev

Franc Pevec 3.7.2015 10:00
 
Foto: mooslern-online.de.

Foto: mooslern-online.de.

Smrt Slavka Avsenika, našega in evropskega glasbenega velikana, je priložnost, da se vprašamo, kakšen je kulturni vpliv Slovencev v Evropi?

Odgovor lahko dobimo s pomočjo naših glasbenikov Avsenikov, slovenske daleč najbolj uspešne glasbene skupine, ki je izoblikovala svojo glasbeno zvrst, temelječe na slovenskem alpskem glasbenem melosu in svojevrstnem glasbenem sestavu ter z njim prodrla daleč po Evropi.

Zaradi njihove glasbe je po Avsenikovem vzorcu nastalo v Evropi na tisoče ansamblov, ki izvajajo Avsenikovo, torej izvirno slovensko glasbo. Alpska Evropa celo prireja vsakoletno mednarodno tekmovanje ansamblov, ki gojijo Avsenikovo glasbo. Avsenik je slovenski Strauss in prav bi bilo, da z njim ravnamo kot Avstrijci s svojim glasbenim velikanom. Zasluži se naše veliko kulturno in domoljubno hvaležnost ter najvišje slovensko državno priznanje.

H kulturnemu vplivu Slovencev na Evropo je prispeval tudi Slak, ki je s popularizacijo diatonične harmonike povzročil njen razcvet po vsej alpski Evropi. Alpska Evropa pomeni za nas veliko glasbeno tržišče, ki ga mnogi naši ansambli uspešno osvajajo. Poleg tega na mnogih mednarodnih tekmovanjih dosegajo zavidljive uspehe.

To nas ozavešča in utrjuje v prepričanju, da smo Slovenci v zgodovini dajali glasbeni ton vsej alpski Evropi, zlasti še, ker arheološki in drugi zgodovinski viri dokazujejo, da se je pred stoletji govorilo Slovensko tudi ponekod do Bavarske in Švice. Slovenski jezik se je sčasoma pozabljal, glasba pa je ostajala do današnjih dni.

To je logično tudi zaradi tega, ker spadamo geografsko in po Alpski konvenciji v regijo sedmih alpskih držav, izmed katerih smo po površini alpskega sveta na tretjem mestu, saj je pri nas pretežno alpski svet. Konkretno, naša Savinjska regija je stoodstotno alpska. Enako tudi Koroška, Gorenjska in Zasavska regija, kar dokazujejo spletni podatki Geodetske uprave Slovenije.

Zdaj pa se še vprašajmo, koliko posluha ima uradna kultura za spodbujanje naše izvirne glasbene glasbene kulture, ki ima takšen uspeh v Evropi?

Ne preveč, ker se v trgovskih centrih in v mnogih gostiščih vrti le tuja glasba.

Zakaj je ‘prepovedana’ vsaj simbolična prisotnost slovenske glasbe? Ali zato, ker smo slovenski kupci? Podobno je na mnogih radijskih in televizijskih medijih pri nas. Logičnega, razumnega in vrednotnega odgovora na to nekulturno in nedomoljubno ravnanje ne moremo najti. Smrt Slavka Avsenika nas naj predrami iz kulturnega in domoljubnega spanja.

Kulturno razviti narodi uspešno izkoriščajo svoj glasbeni melos za najrazličnejše izvirne glasbene zvrsti in s tem bogatijo svojo in svetovno kulturo. Prav je, da to počnemo tudi Slovenci. Zlasti še, ker smo dokazali, da imamo velik kulturni vpliv s svojo izvirno glasbo na druge evropske narode.

Po svoji, slovenski glasbi, smo v kulturnem pogledu v svetu najbolj razpoznavni. Svojih prednosti bi se morali zavedati, jih spoštovati in sistematično negovati ter razvijati.

 
Značke:

26 komentarjev

  • svitase

    Življenjska logika nas utrjuje v prepričanju, da je zasluga našega prelepega naravnega okolja, ki je biotsko najbolj raznovrsten, da smo sposobni ustvarjati najlepše melodije, ki jih občuduje Evropa in svet.

  • svitase

    Tudi cerkev bi morala slaviti stvarnika s slovenskim glasbenim melosom in glasbili, ne pa da na veliko uvaja tuje melose in tuja glasbila.

    Na ta način smo stvarniku nehvaležni za božje darove, ki smo jih prejeli.

    Morali bi jih očuvati in negovati in s tem bogatiti svojo in svetovno kulturo.

    • Je težko sam komentirati, kajneda? Še posebej, če nimamo kaj povedati. Pa se človeku zapišejo tudi zgornji nonsensi. Cerkev se piše z veliko v tvojem pomenu. Če pa ne hodiš k maši in si en tak avant-turistični vernik, pa bi bilo bolje, da ne bi nič napisal.

  • svitase

    Ponosni smo lahko, da prav s svojo kulturo osvajamo Evropo in svet in na ta način osrečujemo druge.

    Če bi se zavedali slovenske pozitivne kulturne zgodovinske tradicije, ne bi bilo pri nas korupcije in drugih škodljivih ravnanj, ki rušijo vrednotni nivo ter slovensko skupno dobro.

  • svitase

    Brez zdrave samozavesti Slovenci ne bomo razvojno uspevali.

    Imamo odlično vrednotno kulturno podlago za pozitivno zdravo samozavest. Avseniki to dokazujejo.

    Veselimo se odličnih vrednotnih sonaravnih razvojnih pogojev.

    Gremo vzravnano in z optimizmom ustvarjalno naprej!!!

  • svitase

    Avseniki niso imeli ogromne koncerte le v ožji alpski Evropi, ampak tudi na Nizozemskem, Belgiji, severni in osrednji Nemčiji, Franciji …

  • svitase

    Oprosti Anton. Skorajda tedensko sem pri maši. Sicer pa gledam in poslušam TV exodus, kjer se pogostoma predvaja glasba, ki jo omenjam. V domači cerkvi pa še ni tako velikega vpliva neslovenske glasbe. V nedeljo, ko je bila procesija, ker se je slavila 40 letnica novomašništva gospoda Rateja, ki se je rodil v naši župniji in v njej imel novo mašo, je igrala delno v cerkvi, zlasti pa med procesijo pihalna godba, kar je bilo razveseljivo in zelo domoljubno. Godba je nadaljevala z domačo glasbo po svečanosti, faranke pa so postregle z odličnimi jedili.

    Res pa je, da se pogreša, da bi vsaj za zahvalno nedeljo zaigral in zapel skupaj s prisotnimi verniki domači ansambel primerno skladbo. Upam, da bo ta tabu kmalu porušen in da bomo lahko počastili stvarnika tudi s svojo pristno slovensko glasbo in glasbili, torejs talenti , ki smo jih prejeli v dar.

  • svitase

    Avsenikova in slakova glasba temeljita na narodnem slovenskem glasbenem melosu z razliko, da je avsenikova na mnogo zahtevnejšem glasbenem nivoju kot pa slakova.

    • Oh, g. Svitase, Avsenikova glasba izvira iz avstrijske in švicarske kulture.

      Slovenska ljudska glasba ima povsem druga glasbila kot so klarinet, harmonika, trobenta in kitara.

      Neverjetno, kako zablodeli so naši “domoljubi”.

      • G. Dare Hriberšek,
        duhovna veličina človeka se spozna tudi po tem, da je sposoben pripoznati večje od sebe. Ali kot glasbenik tega ne zmorete storiti s preprostim poklonom pokojnemu gospodu Slavku Avseniku?
        Ali ste res morali mimogrede “pljuniti” na slovensko domoljubje?

        O izvirnosti ali neizvirnosti slovenske narodno-zabavne glasbe je seveda moč razpravljati kot npr. tukaj (od strani 19 dalje): http://dk.fdv.uni-lj.si/dela/Debevec-Miha.PDF

        Dejstvo ostaja, da je ansambel bratov Avsenik v svojem glasbenem sestavu (klavirska harmonika, klarinet, trobenta, bariton in kitara) ustvarjal in populariziral glasbeno zvrst, ki je doma in po svetu pridobila ogromno poslušalcev in posnemovalcev ter ponesla glas o Sloveniji na najrazličnejše konce sveta.

        http://slovenia-taiwan.blogspot.com/2011/09/neverjetno-japonci-pojejo-slovenske.html

        • Narobe ste razumeli. Nihče Avseniku ne odreka veličine njegove glasbe.

          Obregam se ob to, da se narodnozabavno glasbo tlači v našo ljudsko dediščino, s katero nima nič več, kot jo ima kak jazz kvartet. In da to kar postaja resnica.

          Svitase je to že nekajkrat zapisal, in vedno si ga drznem popraviti. Ker se mi zdi prav.

      • Nabijanje po praznih sodih pa izvira od kod?

        Strojni posnemovalci.

        • Iz urbane kulture.

          Lepo fizično popestri popoldneve po službi in prinaša fin denar.

          Kaj pa ti znaš, Riki?

          • G. Dare,
            za svojo trditev, da izvirajo plemenski rituali – kot prva asociacija ob poslušanju ritmov skupine The Stroj – iz urbane kulture, se boste morali močno potruditi, da jo boste dokazali 🙂

            Razen, seveda, če imate z ‘urbano kulturo’ morda v mislih močno razširjene prostočasovne dejavnosti med prebivalstvom slovenskih urbanih naselij kot so: hiltanje, vrtanje, zabijanje, brušenje, varjenje, žaganje drv s cirkularjem in motorko ipd., najraje ob vikendih. V ostrih in trdih zvokih teh dejavnosti lahko zaslutimo tudi izvor vaše glasbe 😉

          • Ne vem, kje so pobrali definicijo tega, kar naši mediji razširjajo pod pojmom ” urbana kultura”. Od rojstva živim v najvećjem mestu v državi, pa moram z obžalovanjem priznati, da s tem, kar oni prodajajo pod tem pojmom, nimam kaj početi. Razen tega, da me pogosto moti. Podobno kot hrup ob prometni cesti.

          • Točno tako, ga. Vanja. Mi eksperimentiramo z zvoki iz vsakdanjega življenja – najraje predirno motečimi – in iz njih zlagamo simfonije. Tribalnost pa seveda izvira od prej- prej. 😉

            Hilti denimo je eden naših inštrumentov. 😉

            Če pridete v soboto na Lent, vas še na pivo peljem. In začudeni boste ugotovili, da znam 80 % Avsenikovih besedil na pamet.;)

      • Še malo, pa bo Dare ugotovil, a je Avsenik izdajalec.

        • Še malo, pa bo Alojz ugotovil svoj resnični domet, in nehal smetiti po forumih.

          😉

  • Ob vsem ne gre pozabiti, kaj so o Avseniku in “goveji glasbi” t.i. posebej eminentne glasbene in kulturno-filozofske “avtoritete”, vsaj kot jih predstavljajo slovenski mediji, govorili in pisali: npr. Igor Vidmar ali Slavoj Žižek in še mnoga jara socialistična gospoda.

    Odločilni ljudje na nacionalni RTV, nekatere sem slišal na lastna ušesa, pa so se kakih 20 let nazaj javno hvalili, vključno z urednico Mišo Molk, da oni že ne bojo spustili več “goveje” glasbe v programe nacionalne TV. No, danes je le drugače. Ker je nenaravno, če ne bi bilo drugače.

    Slavko Avsenik je res nekaj podobnega kot je Jochann Strauss pri Avstrijcih. Eden največjih glasbenih genijev, kar smo jih imeli. Iz ljudi, za ljudi. Gorenjc, Slovenec, Evropejec in svetovljan prvega reda.

    • IF: “Slavko Avsenik je res nekaj podobnega kot je Jochann Strauss pri Avstrijcih.”

      No, za njega pa je Slavko Osterc dejal, da je njegova glasba en navaden cigumigu. Star slovenski sindrom, večvrednosti ali manjvrednosti?

  • svitase

    Se opravičujem : Avsenikova in Slakova glasba je z veliko začetnico.

  • svitase

    Slavko Avsenik in Vilko Avsenik sta utemeljitelja, torej očeta slovenske narodnozabavne glasbe.

    Z njima se je začelo in to na epohalen način. Na tako epohalen način, da je bila njuna glasba magnet in vzor za skorajda vso Evropo.

    Neverjetno in edinstveno!

  • svitase

    Slavko Avsenik je osnove svoje glasbene zvrsti našel pri slovenskih ljudskih muzikantih, zlasti tistih v okolici Škofje Loke, ki so imeli tako kot tudi drugje po Sloveniji že nekaj stoletij trozasedbo: harmonika, klarinet in bariton. Takšnemu sestavu je dodal trobento in kitaro in dobil kvintet.

    • Če drži mit, je Vilko Avsenik skladbo Na golici zasnoval med poslušanjem statev v tekstilni tovarni.

      Torej je tudi on imel v ozadju za podlago industrial tehno. 🙂

  • svitase

    Slovenska narodno zabavna glasba je odsev našega prelepega naravnega okolja, ki nam omogoča originalne in neponovljive melodije ter lepoto pevskega glasu.

    Temelji na melodiki in ritmiki slovenske ljudske glasbe.

    Zadnje čase pa opažamo, da se pri nekaterih ansamblih ta kulturno dediščinska melodika izgublja.


×
 
Nadaljuj na CASNIK.SI