Biti sin pomeni biti brat

Marko Rijavec 21.9.2014 0:01
 
Foto: Flickr.

Foto: Flickr.

Homilija na 25. navadno nedeljo

Včasih me strese, ko molim očenaš. Pa ne takrat, kadar pomislim, da me je Jezus učil reči mu »Oče«, ampak tedaj, ko se spomnim, da me je učil reči mu »Oče naš« in ne »Oče moj«. Ta težki »naš« … Zaradi njega vem, da nisem sam, da nisem edinec. Zaradi njega nisem samo nekomu sin, temveč sem tudi nekomu brat.

Ni tako težko biti sin. Težko je biti brat. Biti sin pomeni uživati. Biti brat pa pomeni deliti.

Biti brat pomeni imeti človeka, ki je ob tebi, za del svoje družine. Naj bo ta človek dober ali slab, vreden ali nevreden tega imena, je vedno tvoj brat. In bo to vedno ostal, ne glede na to, kaj bo naredil. Kajti on ni tvoj brat zato, ker bi si to s čimerkoli zaslužil, temveč zato, ker mu je podarjeno, da je Očetov sin. Samo zato.

Enako je z menoj. Tudi jaz sem sin, ne da bi se mi bilo treba za to truditi ali si to zaslužiti. Kar podarjeno mi je, da sem sin. Očetova ljubezen me je naredila za sina. Prav tako tudi njega. In ista ljubezen ga je naredila za mojega brata. Biti Očetov sin zato pomeni biti vsakemu človeku brat. Biti brat pa pomeni vsakega človeka imeti za vrednega, da je tvoj brat. Vsakega imeti za vrednega, da si z njim deliš Očetovo ljubezen. Spoštovanje, odpuščanje, usmiljenje. Brez zaslug.

To je sporočilo Jezusove zgodbe o čudaškem gospodarju, ki daje vsem (!) enako plačilo, ne glede na to, koliko in kako dobro so opravili delo v vinogradu. On je pač Oče, ki ljubi vsakogar enako. Kot sina. In če se ni zmotil, ko je mene izbral za sina, zakaj bi se, ko mi je nekoga izbral za brata?

Pripis uredništva: Marko Rijavec je duhovni asistent v Dijaškem domu Škofijske gimnazije Vipava in piše blog Besede za srce.

_______________
Časnik je še vedno brezplačen, ni pa zastonj in ne poceni. Če hočete in zmorete lahko njegov obstoj podprete z donacijo.


 
Značke:

13 komentarjev

  • Franc Mihič

    Nekateri “pravoverni” so sovražni do brata.
    »K veleizdajalcem Slovenske države v Izoli je romal tudi Pater Knaus! Ali tega izdajalca v talarju ne bodo kaznovali njegovi predstojniki.?..to je navadna baraba, ki ima rad prekaljene neskesane zločince, ki bi še radi pobijali Slovence.. Maškarada v Izoli je zrela za kazenski pregon zaradi veleizdaje…«
    Pavel Ferluga piše 17. septembra 2014 na FB; SDS, kolumnist DEMOKRACIJE in pisec v REPORTERJU.
    »Super je to zrihtala komunofasisticna banda. Ni skrivnost, da znotraj Cerkve na Slovenskem mocno deluje udbomafijski kler, kot je to recimo Silvo Šinkovec in Pater Bogdan Knavs in se kaksen Grmicar, ki satansko rovari po Katoliski Materi Cerkvi.
    Vade retro Satana!«
    Tako Sebastijan Erlah , javno na FB, 6. septembra 2014

    Sebastijan Erlah, SDS, bivši sodelavec radia Ognjišče, katoliškega Časnika, bloger, sodelavec DEMOKRACIJE, prejemnik častnega priznanja Boruta Meška, ki ga je Združenje novinarjev in publicistov podelilo 10. decembra 2013 v prostorih Slovenske matice

    Kot bi poslušal “zmagovalce« leta 1945!
    Kdo bo to gonjo ustavil?
    Mar Cerkev in Janez Janša to odobravata?

    • Franc,Markovo besedilo ti pripoveduje,da so ti ljudje,ki jih omenjaš,tudi Očetovi sinovi in tvoji bratje. Ti sam pa si dgovoren za svoj odnos do njih in do Očeta.

      • Franc Mihič

        Zato pa pišem! Posebej, ker to niso “marsikdo”, imajo podporo. Drugim v škodo! Ne grem mimo njihovih sovražnih in obsodb in ravnanj. To bi bila hipokrizija, mar ne?

      • Franc Mihič

        Kakšen pa je potem pravi odnos do takšnih bratov in njihovih ravnanj? Kaj je odgovorno?

  • Zgornji prispevek mi poleg tega izvrstnega duhovnega prispevka pokaže na še eno plat, ki je v današnji družbi zelo zanemarjena. Avtoriteta. Gospodar ima avtoriteto. Ima zgodovino gospodarjenja, ima vinograd, ima kapital. Denar je njegov. Samo njegova odločitev in pravice je komu in koliko ga bo dal. Ni drugih pravic. Druge socialne pravičnosti, ki jih tukaj jezikavi hlapci iz zavisti nabijajo, so zlo. In v tem zlu danes živimo, ko je tisoče pravičnosti, vsaka bolj pomembna od druge in na koncu živimo v kaosu nepravičnosti v resnici.

    Ta pridiga mi je lepa apologija kapitalizma, gospodarjenja. V Evangeliju Jezus opisuje delo podjetnika in njegovo ravnanje z delavci i s svojim denarjem.

    Lep pogled je tudi, da je gospodar res moder in ne butasti avtokrat ali diktator, ki bi jezikave hlapce ali delavce vrgel v ječo ali bi jim za kazen vzel denar. Ne, ta gospodar gre z njimi v dialog in jim kultivirano in kot dobri učitelj razloži kar jim gre.

    Danes pa imamo samoupravljenje, socializem. Ko z velikimi denarji upravljajo množice neodgovornih. Vsi izgubljamo, profitirajo pa samo elite birokratov, ki so najbližje koritu pretakanja davčnih milijonov, ki si ta denar v milijonih bašejo v žepe ( na račune v razneih Deviških ali Kajmanskih otokih ali v Luksemburg, kjer je Juncker ta glavni. Desni socialist.

  • Marjetka

    … veste kaj – včeraj sem sem slišala kardinala Rodeta, ko je dejal, da na Slovenskem ta hip ne vidi osebe primerne za nadškofa – se mora še narediti (taka oseba)!

    Ko se pogovarjam z gospo v častitljivih letih življenja (zapriseženo kristjanko) in jo večkrat pobaram, če je že na obzorju slutiti kaj novega mi je nazadnje odgovorila (verjetno že malo nejevoljna zaradi mojih vprašanj, pa saj imamo duhovnike.

    Sama pa dodajam: upanje umre zadnje …

    • Zdravko

      Ko je pa iz naše Cerkve slišati samo molk. Vsi gledajo v tla in čakajo kaj bo rekel papež. Škofa se mora slišati še preden postane škof. Toda ne pri nas. Tu se takoj pohodi vsakega, ki pokaže kako sposobnost… očitno tudi v Cerkvi, ne samo v družbi.

      • Marjetka

        Jesus Zravko, res smo v godlji (veliiiki godlji);

        včasih pomislim ali morda ne sanjam, ali jaz res vse to doživljam v zenitu svojega življenja (no, tu malo pretiravam) , težkooo je to dojemat, ampak vsemu navkljub to je realnost in Bog nam pomagaj.

        Lep dan želim.

      • “Tu se takoj pohodi vsakega, ki pokaže kako sposobnost… ”

        To je pa čisto res. Vsakega, ki pogleda iz povprečja, se že v kali zatre. Tudi tukajle gor recimo so taki poskusi. Jaz sem se že kar precej razburjal, ko se je kakšen komentator z nizkimi udarci spravil na kakšnega avtorja.

        Zadnjič je recimo Ana Jud napisala članek o stradanju Angele Vode, pa pride ena, ki je sicer pisala lepo in pametno, in nekje vmes zapiše, da je Anin članek še zadnji udarec v trebuh Angeli Vode. Pa če nimaš kože ko slon, te take stvari zamorijo.


×
 
Nadaljuj na CASNIK.SI