Iz MNENJ Z MERO: Profil (slovenskega) levičarja + Politični in memoriam – dr. Andrej Bajuk

Časnik 26.8.2014 12:44
 

andrej-bajuk-AnS predstavitvijo knjige Mnenja z mero smo v njej zbrane kolumne tudi umaknili s spleta in jih boste lahko brali le v knjigi, ki je do jeseni na voljo za nakup samo preko naročniške strani na Časniku. Vsake toliko vas bomo torej spomnili na pasus iz preteklih, a še vedno zelo aktualnih prispevkov, ki jih lahko v celoti preberete v knjigi Časnika in tako podprete njegov nadaljnji obstoj.

Sebastijan Magdič: Profil (slovenskega) levičarja (7. januar 2012)

Še najbolj shizofren odnos ima slovenski levičar do polpretekle zgodovine. Je bil Tito narodni heroj ali klavec? Ali oboje? Slovenski levičar ima kar nekako cmok v grlu, ko se govori o povojnih pobojih. Povečini se strinja, da so poboji brez sodnih procesov zločin, vreden obsodbe. Po drugi strani pa ne pozabi pristaviti, da je vendarle šlo za izdajalce slovenskega naroda. Izjava Jožeta Pirjevca na nek način sintetizira odnos levičarja do Tita. V isti sapi je Tito človek sočutja in mere, hkrati pa se povojni poboji in Goli otok niso zgodili ‘brez njegove vednosti’. Sočuten človek in hladnokrvni morilec hkrati.

Slovenski levičar se ne more znebiti še enega mita. To je mit o avtoritarnem Janezu Janši. Ne zna prepričljivo utemeljiti zakaj je Janša na eni strani za njega prava nočna mora, antidemokrat, antikrist v levičarskem pomenu besede, Janković pa na drugi strani demokrat, up levice. Janša je postal strelovod v eni osebi za najhujše frustracije levičarja. Na njem si slovenski levičar lajša dušo.

L. Hammarskjöld: Politični in memoriam: dr. Andrej Bajuk (20. avgust 2011)

Ob njegovi smrti oživljajo spomini na idealizem, s katerim je vstopil v slovensko javno življenje. Na dan prihajajo slike moža, ki je opolnoči na bankomatu dvignil prve slovenske evrske bankovce. Vidimo podobe uglajenega gospoda, brezhibnega oblačenja in nastopa, a brez nastopaštva in z nenarejeno prijaznostjo pravega svetovljana. Andrej Bajuk ni bil ne Borut Pahor, ne Katarina Kresal. Boleče pa podoživljamo tudi slovensko majhnost, zlasti majhnost slovenske levice, ki je iz idealizma, profesionalnih izkušenj, uglajenosti in svetovljanstva pokojnega uspela – v času, ko je bil še politično aktiven – narisati le karikaturo slovenske desnice. Bo slovenska desna sredina, še posebej krščansko-ljudska opcija znala to karikaturo – zlasti v tistem, kar je v njej o desnici resničnega – preseči?

 
Značke:

11 komentarjev

  • svitase

    Tako jasno, razumljivo in logično govorico kot jo je imel dr. Bajuk, še zdaleč ni zmogel noben finančni minister.

  • Mislim, da bi NSI morali odpreti javno debato o tem kako levičarski je bil Bajuk. V knjigi M.Mrkaića ( To so bile svete krave) je to jasno izpostavljeno. V krogih NSI slišim, da se je Bajuk znotraj stranke obnašal zelo avtokratsko in ni priznaval sklepov izvršilnega odbora, je delal po svoje.
    V medijih je bil predstavljen kot oproda JJ. Koliko je to res? Po drugi strani je Kunstelj izpostavljal, da je JJ prisluškoval tudi Bajuku oz. predvsem Bajuku, saj nikomur ne zaupa.

    Odprl sem ta članek z upanjem, da bo izpostavil levičarstvo Bajuka, pa vidim, da je lepljenka dveh člankov: eden o Bajuku, drugi o levičarstvu.

    Bajuk je par krat izpostavil, da je pobegnil pred fašistično hunto na univerzo Berkley ( levičarski sanjači), ki je bila znana po socialistični romantiki.

    Neverjetno je, da tudi naši komunisti Bajuka niso ravno sprejeli na nož, kot so marsikoga drugega. Argentinski Slovenci so v večini boljši kot turodni razvajeni in socialistično pokvarjeni slovenci – a so tudi izjeme, ki so socialistično sprijene – tu mi pride v spomin urednik Radia, ki ima nemški priimek primeren svojemu obnašanju.

    NLB bi moral takoj prodati, ne pa da je sanjal o hranilništvu in so ga pokvarjeni ( a je sploh treba tega pridevnika, ker ga že samostalnik vsebuje) komunisti izsmejali.

    Kot ekonomista in finančnika ga ne morem ocenjevati, ker ni to moje področje, poleg tega pa nimam vseh informacij.
    Lahko pa ga ocenjujem iz vidika nastopanja v medijih – ki je bil absolutno slab, nezadosten. Ni se niti učil popravljanja napak ( ni upošteval kritike), ampak je trmasto stranko popeljal v prepad.

    Vsak politik se mora zavedati, da je celostni prodajalec ( prodaja svojo osebnost, program stranke, dejanja stranke, prihodnost). Zato mora to delati učinkovito, jasno, primerno – večinoma prijazno, pozitivno. Bajuk se je neprestano pred kamero jezil, rohnel, bevskal. Ne pravim, da se politik ne sme kdaj pred kamero zjeziti. Ni pa pametno, da se pusti novinarjem sprovocirati in v tem je Tonin vsekakor veliko boljši. Pri Bajuku pa se je zdelo, da ga vedno vržejo iz tira in sporovocirajo. In iz svojih izkušenj vem, da če ravnam v jezi in besu, delam hude napake.
    Tako kot je JJ vedno čemeren in negativističen in se obupno trudi sebe prikazati kot večno žrtev, hkrati pa je v vsakem trenutku skrajno ciničen kot ranjena zver ( ki velikokrat zmore smrtno raniti napadalca) – tako je bil Bajuk pred mediji večno besen, nejasen.

    A bi se lahko čili desni in “desni” politiki tudi kaj od umirjenosti Drnovška, (sicer izumetničene) nasmejane face Jankovića, spravljivosti Viranta in “neškodljivega” Cerarja.

    Našteval sem pridevnike, ki mi v sekundi padejo na pamet. Vedeti moramo, da 80 do 90% ljudi nima pojma o politiki in tudi ne razmišljajo o njej. Oni sprejemajo politiko in politike skozi čustva, intuicijo. Raje sprejemajo MEVŽO ( kot je hladna mati Cerarja poimenovala svojega sina, ki je ravno zaradi nje postal taka mevža kot je) kot pa večno luzersko ranjeno zver.

    • Franc Mihič

      Mnenja sem, da smo ljudje “desni in levi”, zbiratelji in delivci.
      In to že po naravi, kot je to v naravi.
      Važno je, da pride ob pravem času do menjave, da se ravnotežje povsem ne poruši, kot se menjavajo letni časi. Če so preveliki zamiki, je boleče.
      Pomembno je, da ljudstvo pravi čas izbere stanju problemov primerno oblast.
      To je umetnost politike, tudi za volivce in njih elite!
      Pred leti je tudi zato dobila Nobelovo nagrado teorija iger ( v politiki in ekonomiji, družbi, družini..), “win-win”, “zmagam jaz- zmagaš ti”!
      Razgledane družbe jo upoštevajo, pravočasno!
      Če ne, pretijo slabi nevarni časi, kot je bilo pogosto v zgodovini.
      Da ne bi vojne in revolucije pozabili!

    • Itak, Pavel, NSi z vsemi petimi poslanci mora takoj začeti napadati Bajuka. Prva sta lahko Novak ali zagovornik rdeče penzije, potem pa cela četa ostalih treh.

      Vidim, da sodiš v kategorijo jarih demokratov, ki bi definitivno nasprotoval vsakemu zakonu o lustraciji. Si previden, tako da nič ne vemo, kaj si počel konec 80. let prejšnjega stoletja ali vsaj prve mesece pred prvimi demokratičnimi volitvami v aprilu. Moj spomin na tiste čase je jasen, čeprav sem tedaj bolj le lepil doma narejene plakate tipa “SDZ se predstavi” in podobne. No, povej nekaj o tem, če že šimfaš čez Bajuka. Naj počiva v miru! Bil je skoraj vsako nedeljo skupaj z ženo v lj. stolnici pri maši.

      • Berem: ” Bil je skoraj vsako nedeljo skupaj z ženo v lj. stolnici pri maši.”

        Ja in? Je biti vsako nedeljo pri maši enako niti svetnik?

        • Ja in? Je biti vsako nedeljo pri maši enako biti svetnik?

        • Sem mar to trdil? Opozoril sem na zame čudaško Pavlovo “kritiko”, ki svoj konglomerat argumentira še z nekakšno (medijsko) umirjenostjo Drnovška. Pa kaj še. In zdajšnja NSi da bi ocenjevala Bajuka?! Njihova sposobnost z enormnim sodelovanjem rdečih medijev seže genau do 5 poslancev v parlamentu. Seveda to zdajle trdim z ozirom na njihovo vodstvo, ne pa na samo dejansko krščansko demokracijo v Sloveniji.

          Moraš biti pa zelo prežet s komunizmom in z njegovim eksorcizmom, če problematiziraš udeležbo pri maši in obhajilu, ko ti neki človek ni všeč!?

          • Da … da … gospod Anthon, kot ponavadi imate prav! Ko naredite slamnatega človeka in nato ga napadete! Ne morete izgubiti, kajne?

            Seveda je nedeljski obisk Svete maše taka vrlina, da človek lahko potem med tednom gradi igralnice.
            😕

          • in vendar se vrti…..

  • Franc Mihič

    “Vsak politik se mora zavedati, da je celostni prodajalec ( prodaja svojo osebnost, program stranke, dejanja stranke, prihodnost). Zato mora to delati učinkovito, jasno, primerno – večinoma prijazno, pozitivno.

    Bajuk se je neprestano pred kamero jezil, rohnel, bevskal. Ne pravim, da se politik ne sme kdaj pred kamero zjeziti. Ni pa pametno, da se pusti novinarjem sprovocirati in v tem je Tonin vsekakor veliko boljši. Pri Bajuku pa se je zdelo, da ga vedno vržejo iz tira in sporovocirajo. In iz svojih izkušenj vem, da če ravnam v jezi in besu, delam hude napake.

    Tako kot je JJ vedno čemeren in negativističen in se obupno trudi sebe prikazati kot večno žrtev, hkrati pa je v vsakem trenutku skrajno ciničen kot ranjena zver ( ki velikokrat zmore smrtno raniti napadalca) – tako je bil Bajuk pred mediji večno besen, nejasen.

    A bi se lahko čili desni in “desni” politiki tudi kaj od umirjenosti Drnovška, (sicer izumetničene) nasmejane face Jankovića, spravljivosti Viranta in “neškodljivega” Cerarja.

    Našteval sem pridevnike, ki mi v sekundi padejo na pamet. Vedeti moramo, da 80 do 90% ljudi nima pojma o politiki in tudi ne razmišljajo o njej. Oni sprejemajo politiko in politike skozi čustva, intuicijo. Raje sprejemajo MEVŽO ( kot je hladna mati Cerarja poimenovala svojega sina, ki je ravno zaradi nje postal taka mevža kot je) kot pa večno luzersko ranjeno zver.”

    Odlična diagnoza, ki jo potrjuje praksa, vredna upoštevanja!

  • Bajuk je bil grobar krščanske demokracije,saj te politične opcije ni razumel in je ni zastopal


×
 
Nadaljuj na CASNIK.SI