Marko Pavlišič, inženir v politiki

Robert Šifrer 19.8.2014 0:01
 

Marko PavlisicIntervju s klasičnim liberalcem: Marko Pavlišič, univ.dipl.inž. računalništva, bivši poslanec DL, podjetnik, ‘tehnofrik’, inženir.

Zakaj ste v predstavitvi bralcem kar dvakrat izpostavili besedo inženir?

Biti inženir je v bistvu POSLANSTVO. Človek, ki je zavezan USTVARJANJU, ustvarjanju nečesa noveg, ko iz sestavnih delov ustvari neko novo kvaliteto. Ko imamo v mislih ustvarjalnost, ponavadi pomislimo predvsem na umetnike, čeprav na naše življenje precej bolj vplivajo inženirji. Brez njihove ustvarjalnosti bi bili še vedno v srednjem veku. In za razliko od recimo umetnikov, inženirji prevzemajo in nosijo tudi odgovornost, tudi za človeška življenja. Občudujem ljudi, ki se upajo na koncu podpisati pod načrt letala ali gondole in s tem potem mirno spijo. Majhna napaka v izračunu, in …. In ustvarjanje novega je tudi moje poslanstvo.

Veliko umetnikov najdemo na listah »demokratičnega« socializma in komunizma (npr. ZL), med navdušenci klasičnega liberalizma pa so v glavnem inženirji in mladoekonomisti? Po kakšni logiki?

Ne bi želel, da to izpade kot poveličevanje enih in zaničevanje drugih, ker osebno zelo cenim tudi umetnike, in verjamem, da smo tako eni kot drugi precej bolj enakomerno razpršeni po celotnem političnem spektru, kot se to pogosto vidi. Ampak, ja, naravoslovci recimo težko spregledamo dejstvo, da več kot ustvariš ne moreš porabiti, vsaj na dolgi rok ne, med tem, ko je to v virtualnih svetovih družboslovja povsem mogoče. Ekonomija recimo pohlepnega posameznika vzame kot dano dejstvo, tako kot recimo fizik vzame newtonov zakon, družboslovni kolegi pa kot anomalijo, kot žrtev sistema ali celo kot produkt izkoriščevalcev. Da že v osnovi človeka tako pomiluješ, se mi zdi enostavno nevredno človeka.

Na kakšnem področju delate kot inženir in kot podjetnik?

Pred nastopom poslanske funkcije (DL) sem deloval kot podjetnik na IT področju. Delal sem kot svetovalec in arhitekt večjih informacijskih sistemom in spletnih mest. V zadnjih letih v glavnem za multinacionalko CME, ki ima v lasti več televizij v Srednji in Vzhodni Evropi, v Sloveniji recimo POP TV in Kanal A. Pred tem pa sem delal na področju poslovne programske opreme, tako da sem spoznal delovanje velikega števila podjetij, težave s katerimi se srečujejo na davčnem in birokratskem področju. Precej sem se tudi ukvarjal z e-izobraževanjem.

Ob ustanavljanju DL so vas predvsem SDS mediji zelo napadali, da ste eden od ključnih IT mož, katerih glavni cilj je plenjenje države na IT področjih ( t.i. interesne skupine, ki so ugrabile Slovenijo)? Od kje jim to?

Res ne bi vedel. Če boste preverili na Supervizorju poslovanje mojega podjetja (IMEDI d.o.o) z državo, je rezultat prazna množica, nič. To je vedno preverljivo dejstvo. Tako, da so si to gladko izmislili tako kot še marsikaj drugega.

Toda nekje v sredi mandata sem v medijih ujel še nekaj imen med vplivnimi člani DL, ki so prodajali IT opremo državi?

Bilo je nekaj govoric okoli poslov povezanih z enotno vozovnico, ki pa so se vse po vrsti izkazale za neresnične. Je pa svoj položaj v stranki kdo tudi izkoristil v svojo korist in postal nato v stranki nezaželjen. Žal so javna sredstva še vedno prepogosto plen politikov in upam, da bo novela ZDIJZ, ki smo jo sprejeli v našem mandatu, to vsaj malo izboljšala.

Kaj boste pa sedaj delali po poslanskem mandatu?

Z nastopom poslanskega mandata sem obstoječe delo prekinil in v gospodarstvu te delo ne čaka kot je to praksa v javnem sektorju, tako da si moram sedaj poiskati novo delo bodisi v okviru podjetja, bodisi kot navadno službo. Razmere v Sloveniji niso rožnate, vseeno pa ji zaradi družine zaenkrat dajem prednost. Če pa v par mesecih ne bo nič, pa se bom moral obrniti tudi v tujino.

Kakšne izkušnje imate kot podjetnik?

V bistvu imam dobre izkušnje. Podjetje sem ustanovil 7 let nazaj. In to sam, po e-poti. In tudi celotno poslovanje podjetja je potekalo po e-poti. V vsem času sem DURS obiskal samo 1x na začetku. Sam nekih velikih birokratskih ovir nisem srečal. Res pa je, da je šlo pri mojem poslovanju za delo, ki ni regulirano, je brez posebnih omejitev, licenc, dovoljenj in večino časa tudi nisem imel nobenega zaposlenega razen sebe. Pa tudi sicer sem zaradi preteklih izkušenj poznal zakonske obveze.

Kaj pa finančna nedisciplina? Je ta prisotna predvsem pri poslovanju z državnimi podjetji, ki nimajo več denarja za poplačilo izvajalcev?

Tukaj pa nimam praktičnih izkušenj, ker sem posloval z omejenim številom poslovnih partnerjev, med katerimi ni bilo državnih podjetij in so plačevala v skladu z dogovorom. Le enkrat sem se moral poslužiti izvršbe, ki se je v bistvu izkazala kot zelo učinkovita. In znova je šlo vse po e-poti, res pa dolžnik ni preveč “nagajal”.

Kako ste prišli do liberalizma kot tipični socialistični klon v Sloveniji: ali skozi LDS »liberalizem« ali skozi gospodarski liberalizem ( prosti trg)?

Ne eno, ne drugo. Skozi zdravo kmečko pamet bi rekel. Predvsem preko spletnega foruma Financ na katerem smo v tistih časih (10 do 15 let nazaj) zelo kvalitetno debatirali o perečih problemih Slovenije na področju borze, gospodarstva in politike. Šele naknadno sem izvedel, da se tej smeri razmišljanja reče liberalizem. Sam bi to poimenoval zdrav razum. Veliko vlogo pri usmeritvi foruma v to smer pa je imel takratni urednik Financ Črt Jakhel.

O čem ste največ debatirali, kaj je bila rdeča nit te zdrave pameti?

Pomen trga, prostega trga, zdrave konkurence, slabosti centralno planskega gospodarjenja, slabosti monopolov, slabosti hude regulacije na vseh področjih (država se vtika v vse pore naše družbe in v posameznika), postavljanje kolektiva pred posameznika, … In pa komentiranje političnega dogajanja. Takrat je bilo recimo aktualno oviranje vstopa tujega kapitala preko raznih idej, kot so bili recimo skrbniški računi.

Ste se v živo kaj dobili, da bi kaj več naredili, se začeli organizirati?

Ne, takrat je šlo za močno internetno socialno omrežje, ki je Facebook prehitelo za 10 let.

Ali je DL vaše prvo politično udejstvovanje?

V bistvu ne. Če odštejem včlanitev v Demokratsko stranko pred prvimi svobodnimi volitvami v Sloveniji lahko omenim, da smo z nekaterimi somišljeniki želeli postaviti novo stranko – Liberalci. Vendar nismo zbrali dovolj energije, tako da je ideja ostala na nivoju Libertarnega kluba.

Na podlagi česa ste mislili, da lahko kot politik (DL) kaj premaknete na bolje v družbi, kaj spremenite. Glede na to, da je večina državljanov zelo pasivnih in niti voliti ne gredo, kaj šele, da bi pritiskali na svoje politike, da naredijo obljubljene reforme?

Za stanje v družbi smo odgovorni vsi državljani. Sam sem več let kritično pisal o slovenski politiki na svojem blogu. Ko pa je prišlo konkretno vprašanje, ali sem se pripravljen izpostaviti in kandidirati za poslanca za DZ, tega nisem mogel zavrniti. Ljudje moramo biti pripravljeni stopiti ven iz svojih varnih zavetij v boj za boljši jutri. Ne toliko za nas, kot za naše otroke. Resnici na ljubo posameznik sam lahko naredi bolj malo, ampak z vztrajnim delom se da. V to še vedno verjamem.

Kolikšen % volivcev ste s svojim liberalnim programov pričakovali? Ste imeli analize volilnega trga? Zelo malo ljudi pozna politiko, pa še to v glavnem navijajo kot navijači na tekmah za politične voditelje ( veliki vodja, kult osebnosti), ne za ukrepe oz. programe, ki jih je treba narediti.

Ne, nismo imeli analiz. Začetne napovedi javnomnenjskih raziskav (25% za DL) so bile pretirane. Realno je bilo za pričakovati 10% do 15%. Močan medijski napad na Viranta pa je razpolovil rezultat. Se je pa potrebno ob tem zavedati, da v Sloveniji program za volitve niti ni pomemben, ker se volijo predvsem ljudje, oziroma bolje, šefi strank. Program je pomemben predvsem sekundarno, ker daje stranki neko usmeritev, da ne bega sem in tja, kar bo vedno kaznovano s strani ljudi, ki bolj cenijo stabilnost kot dejansko vsebino.

Koliko je bila DL sploh po ljudeh (dejanjih v vladi) liberalna stranka glede na jasen liberalni program?

Stranko sestavljajo program in ljudje. Vsak nova stranka se neizbežno sreča z loterijo pri izbiri poslancev na volitvah. Stranka je lahko popolnoma drugačna, če so izvoljeni drugi kandidati na isti listi, ker imajo poslanci v vsaki stranki pomembno vlogo. DL bi gotovo delovala drugače, če bi bila med poslance izvoljena dr. Šušteršič ali Tomaž Štih na primer. Zavedati se je potrebno, da stranka lahko svoj program 100% sledi samo v opoziciji, medtem, ko ga lahko izpelje v koaliciji samo delno, odvisno od njene učinkovitosti pri pogajanjih in sklepanju kompromisov. Sklepanje kompromisov z drugimi strankami pa je zelo težko upravičiti v stranki, ki poudarja individualizem, kjer vsak drugače razmišlja in ima drugačne cilje, ki se še pospešeno razvija in odrašča – zato kompromisi vedno povzročijo v taki stranki burne odzive in veliko nestrinjanja. Slepo čredo ovc je lažje voditi, liberalci pa imamo svobodno mišljenja in s tem velikokrat različna stališča. Nekateri so želeli 100% spoštovanje programa, drugi pa so bili zadovoljni z 8%, kolikor smo pač dobili na volitvah. No, resnici na ljubo, je nekaterim bolj kot program bil pomemben položaj.

Kaj so bili glavni vzroki za propad DL?

Eden večjih problemov je bila pomanjkljiva komunikacija znotraj stranke, kjer so se porajajoči problemi hitro pometali pod preprogo in se o njih nismo bili sposobni odkrito pogovoriti. Hkrati pa nismo znali učinkovito odgovoriti na silovite medijske napade. Gledano nazaj je bila naša največja napaka vstop DL v vlado Alenke Bratušek, kar je stranko uničilo. Tudi zato, ker smo ves čas nihali med podporo vladni politiki in podporo programu stranke. In nestabilnost znotraj, se prenese tudi v ravnanje navzven.

Zakaj ste sploh podprli vstop v vlado Alenke Bratušek, glede na popolnoma nasproten program strank, glede na same socialistične »vrednote« ostalih strank?

Osebno nisem podprl vstopa. Poslanec sem postal šele z vstopom DL v vlado Alenke Bratušek in ko je minister postal poslanec Virant, ki je zame izpraznil poslansko mesto. Šele po formiranju vlade sem postal poslanec in član organov stranke, tako da niti znotraj stranke nisem nikoli glasoval o vstopu v to koalicijo. V času nastopa poslanske funkcije sem veliko razmišljal o izstopu iz stranke, sploh ob dvigu DDV, s katerim se nisem strinjal in zanj tudi nisem glasoval. A sem se odločil, da se bom raje boril, da bom znotraj stranke skušal narediti preobrat v bolj liberalne vode. Če drugega ne, sem potem znotraj stranke prepričal več ljudi, da nismo podprli ponovnega dviga DDVja. Je pa tudi za to, se pravi za pridobitev ustrezne moči znotraj stranke, potreben čas. Za mene osebno, bi bilo veliko enostavneje, če bi takoj izstopil iz poslanske skupine in bil samostojni poslanec. Vendar potem ne bi mogel narediti tudi marsikaj koristnega, čeprav je bilo to v glavnem omejeno na preprečevanje še večjih neumnosti.

Velikokrat ste glasovali drugače kot je pričakoval vaš šef Virant?

Bolje rečeno drugače kot je pričakovala koalicija, ker Virant sam v bistvu ni imel nikoli problemov z drugačnimi mnenji. Kot so mi povedali, je tudi on sam kot poslanec pogosto glasoval “svojeglavo”. Recimo lep primer je bil, ko se je on zmenil s sindikati glede povišanja RTV prispevka v zameno za varčevalni paket. Ker pa to nekako ni prišlo do mene, sem pač na odboru glasoval kontra, prepričal še poslanko Desusa in pač naredil koalicijsko “štalo”. In logično, da je bil jezen. Ampak je tudi čisto lepo sprejel lekcijo, da mora pač povedati še komu drugemu, kaj in zakaj se je kaj zmenil. Res pa je tudi, da sem bil takrat še popoln novinec v politiki.

Skoraj na vseh področjih v Sloveniji zelo manjka liberalizem? Čemu ste vi dajal prioriteto kot poslanec?

Posameznih zadev nisem podpiral na osnovi tega, ali so liberalne ali ne, ampak ali so v danem trenutku, v danih razmerah po mojem prepričanju ustrezne in primerne ali ne. In ker se v parlamentu večinoma obravnava predloge vlade, je jasno, da prav veliko liberalnih idej ni prišlo na naš dnevni red. To je recimo eno od bolj žalostnih ugotovitev. Da pač tudi delo parlamenta v veliki meri diktira vlada. Seveda ima vsak poslanec možnost vlagati predloge zakonov, ampak praviloma temu ni tako, če pa že je, pa praviloma takšni projekti ne uspejo.

Kje bi pa po vaše morali bolj liberalizirati sistem v Sloveniji?

Na področju zdravstva se še vedno ukvarjamo s tem, kje naj država zgradi bolnišnico, kako naj jo opremi, kdo jo bo gradil. Morali pa bi se preusmeriti od zagotavljanja javnega sistema v zagotavljanje zdravstvenih storitev, ki jih financiramo skozi solidaren sistem. Da je pomembno, da je operacija kvalitetno opravljena, ne da jo opravi javni uslužbenec. Če bi zavarovalnica, še bolje pa več konkurenčnih zdravstvenih zavarovalnic, za svoje zavarovance kupovala storitve na konkurenčnem trgu, bi konkurenca poskrbela za nižje cene in boljšo kvaliteto storitev. Veliko denarja izgubimo pri slabi izkoriščenosti drage medicinske opreme, slabi izkoriščenosti prostora bolnic in zdravstvenih domov ter zdravnikov in osebja. Prepričan sem, da bi za isti vplačan denar zavarovancev lahko z bolj liberalnim sistemom zdravstvenega zavarovanja dobili zavarovanci kvalitetnejše, dostopnejše in cenejše storitve.

Toda monopolno prepričanje v Sloveniji je, da je denarja v zdravstvu premalo, saj je vplačil manj, kljub temu ljudje hočejo več storitev, starajo se, nova tehnologija je draga. Da ne govorimo o plenilskih interesnih skupinah ( mafijah), ki iz zdravstva črpajo velike količine denarja.

Denarja v zdravstvu je dovolj! Le izjemno neučinkovito je porabljen. Če pogledamo konkretne podatke, vidimo, da je oprema slabo izkoriščena, prav tako pa tudi zdravniki glede na primerljive EU države.

Cene zdravstvenih storitev tudi niso transparentne, stranke ne moremo primerjati cen, ne kvalitete storitev, in na podlagi tega ne moremo izbirati? Hkrati zdravila povsod po Sloveniji stanejo enako in imajo večkratnik cen v tujini?

Zobozdravstvo se je v zadnjem desetletju večinoma sprivatiziralo in izločilo iz javnega sistema. Praktično ne poznam več človeka, ki ne bi hodil k zasebnemu zobozdravniku. In to se je zgodilo brez nekega usklajenega načrta preoblikovanja. In za rezultat bi težko rekel, da je slab. Osebno se obiska zobozdravnika ne veselim. Ampak odkar sem pri zasebniku, grem skorajda z veseljem. In ja, lahko primerjaš ceno in kvaliteto. Manjka samo še to, da bi tudi zasebnemu izvajalcu zavarovalnica iz zavarovanja plačala toliko, kot bi za isto storitev plačala izvajalcu v javni zdravstveni mreži. Ker sedaj je glavna slabost te rešitve dejansko to, da te storitve plačujemo iz svojega žepa, ne glede na to, da smo zdravstveno zavarovani. In z večjo konkurenco, bi cena storitev padla. Kar bi pozitivno vplivalo tudi na stanje zdravstvene blagajne. Bojazen, ki se ob tem poraja pa je, ali ne bi število storitev, ki več ne bi bilo kontrolirano preko čakalnih vrst, preseglo sposobnosti zdravstvene blagajne? Naj si odgovori kar vsak sam, kako humano je, da človek zaradi stanja v javni blagajni ni deležen zdravstvene storitve, ki jo potrebuje. Nepotrebnih storitev pa itak ne sme kriti javna blagajna.
Cena zdravil je pa posledica tega, da pač racionalno ravnanje ni potrebno. Če ti plačnik plača vse kar mu predložiš, se pač ne boš ukvarjal z optimizacijo. In ne, ne bom omenil korupcije. Ampak lahko si mislite, da je takšen sistem idealno gojišče zanjo.

Ali se lahko taka zdravstvena reforma naredi čez noč?

Ne. Lahko pa se učinkovito naredi v mandatu ene vlade. Za enkrat imamo na srečo še delujoči zdravstveni sistem kljub številnim birokratskim anomalijam in lahko z zmerno hitrostjo preidemo na večjo vlogo zasebnih izvajalcev zdravstvenih storitev. Še posebej, ker država nima denarja za nova vlaganja. Se pa bojim, da se bo zgodil bolj revolucionarni premik, ukinitev dopolnilnega zavarovanja in nato kolaps sistema, ker teh par 10 milijonov €, ki jih vidijo socialistični jurišniki, sistema ne bo pozdravilo. Naj ponovim še enkrat. Pomembno je, kako kakovostne in dostopne so zdravstvene storitve in ne kdo jih opravlja.

Ste prvi poslanec v slovenskem parlamentu, ki je javno podprl legalizacijo trave. Določene raziskave kažejo, da konopljino olje zdravi rakava obolenja, določene raziskave pa kažejo, da kajenje trave uničuje, požge določene možganske centre in pri mladih (ki imajo večjo verjetnost za razvoj duševne bolezni) sproža hude oblike duševne bolezni. Zakaj ste jo podprli?

Gre za zelo kompleksno vprašanje, ki ima polno pozitivnih in negativnih posledic. Moj namen je bil odpreti prostor za javno debato, kar je tudi osnovni namen parlamenta, da se krešejo različna mnenja in pridemo do čim več dobrih argumentov in informacij. Bistvo je, da se o travi pogovorimo in najdemo najboljše rešitve. Konoplja je prisotna, mladina jo množično kadi, rakavi bolniki pa uporabljajo zelo drago konopljino olje. Verjamem, da je veliko tudi zlorab enostavno zato, ker ni dovolj korektnih informacij. Država pa ima s preganjanjem drog samo astronomske stroške, kriminalci pa relativno lahek zaslužek, ki ga lahko potem uporabijo za ostale, bolj problematične kriminalne dejavnosti. Zatiskanje oči ne bo pri tem nič pomagalo. Prvi korak je bil narejen, slediti morajo še drugi.

Ampak ključno je še eno drugo vprašanje. Če ni odrasel razumen človek vreden zaupanja da lahko svoje življenje živi po lastnem prepričanju, še posebej tisti del, v katerem na druge praktično ne vpliva, kdo potem je? Zakaj je poleg 10 božjih zapovedi potrebno dodati še: ne kadi trave, ne raftaj po Soči brez vodiča, plačuj davke in bodi tiho.

Kakšno literaturo klasičnih liberalcev ste do sedaj prebrali in ali imate kakšen dober citat kakega od teh avtorjev?

Še največji vtis name je naredil Atlas Shrugged od Ayn Rand in bi priporočil citat iz te knjige, ko eden od akterjev odgovarja na provokacijo »Mislite torej, da je denar izvor vsega zla?« (“So you think that money is the root of all evil?”). Pa predlagal bi malce zgodovinskih knjig, recimo Platonovo Državo ali Bogastvo narodov od Adama Smitha. Gre za precej stare avtorje, ki pa so ravno zato dragoceni. Principi, ki so se obdržali čez stoletja in tisočletja, pač niso za zanemarit.

Kako ocenjujete sedanjo politično situacijo v politiki?

Ko spremljam dogajanje okoli nove koalicije, doživljam deja vu. Ogromno brbotanja, pa nič vsebine. In pa vtis, da je itak že vse vnaprej zmenjeno, sedaj pa rabimo samo čim bolj dramatično TV predstavo za javnost. Pohvalil bi pozicijo NSI, da vztrajajo na izvedbi reform, ki jih bomo morali tako ali tako čim prej vse do zadnjega izvesti. Večina teh reform ( reforma trga delovne sile, zdravstvena reforma, reforma sodstva, ..) ne prinaša takojšnjih finančnih rezultatov, ampak zahteva samo premik v glavah. Liberalni premik. Po svoje je ironično, da liberalne stranke v Sloveniji nimajo prostora, ampak družba se bo pa premaknila točno v to smer.

Se vam je pogled na DL kaj spremenil glede na zadnje volitve, ko je spet premočno zmagala stranka, ki je bila čez noč ustanovljena in odločilno medijsko podprta na nov obraz, na nov kult osebnosti, novega Ljubljenega vodjo?

Pri zadnjih volitvah mi je postalo čisto jasno, da je bila DL dejansko stranka Gregorja Viranta. Z njim smo nastali, zrasli in padli. Ne glede na to, da bi si marsikdo želel ali si celo domišljal, da smo toliko glasov dobili zaradi liberalnega programa. Tako je ocena, da je za vse kriv Virant sicer točna, vendar pa preveč enostavna. Virant je liberalcem v bistvu dal priložnost, ki pa je nismo uspeli izkoristiti. Pa ne bom o tem, ali bi ga morali odstaviti ali prepričati. Niti kdo bi to lahko naredil pa ni, oziroma kdo si je želel, pa ni prešel od besed k dejanjem. Sam imam navado, da vzroke iščem najprej pri sebi, ker neskončno bolj enostavno je okriviti za težave druge in sebe ohraniti v lepem spominu. Politika je obrt. Potrebna je velika mera spretnosti, vztrajnosti in potrpljenja. Imam občutek, da jih je veliko prezgodaj obupalo ali pa so uporabili napačen pristop. Sam sem v stranki postal bolj aktiven šele kot poslanec, do takrat pa je bilo veliko stvari žal že zavoženih. Če povzamem: imeli smo priložnost, izkoristili smo jo kolikor smo jo. Tako stranka kot tudi vsak posameznik.

Sam mislim, da so DL-ju dali velik polet resetatorji in robinhoodovski podvig Rada Pezdirja v boju z monopolistom. Tudi kmečki upori so bili upori proti visokim davkom, ki jih pohlepna oblast dviguje?

Tudi zadnje volitve so pokazale, da ljudje očitno iščejo svojo mesijo. Nekoga, ki jih bo popeljal v obljubljeno deželo. Se pravi, resetiral obstoječe stanje in postavil novo pravičnejšo družbo. In ja, to je pomagalo DL na prejšnjih volitvah in praktično enako je pomagalo SMC-ju na zadnjih.

V teh pogajanjih je bilo veliko govora o socialni kapici, ki bi vsaj malo omejila pohlepnost progresivnega obdavčevanja za najbolj ustvarjalne delavce: inženirje. Mar ne bi bilo boljše uvesti enotno davčno stopnjo (kjer bi bolje plačani še vedno plačevali veliko več davkov kot slabše plačani), kajti socialna pravičnost je nepravična do ustvarjalcev ( saj jim država večino ustvarjenega zapleni)? Postavlja pa se vprašanje, ali ne bi socialna kapica koristila v Sloveniji v večini samo dobro plačanim birokratom in šefom agencij, javnih zavodov in državnih firm od katerih pa ne moremo pričakovati tehnološkega preboja gospodarstva in odpiranja novih, kvalitetnih delovnih mest?

Tudi meni se pojavlja vprašanje, koliko je sploh še dobro plačanih ljudi na plači v gospodarstvu. Zaradi nefleksibilnosti trga dela in visoke obdavčitve se je v preteklosti veliko bolje plačanih odločilo delati preko s.p.-ja. Tako  verjetno res večino tistih z boljšimi plačami predstavljajo zaposleni v javnem sektorju, ki bodo tako pobrali glavnino koristi uvedbe socialne kapice. Tako da bi bilo ob uvedbi smiselno določiti, da le ta ne sme v javnem sektorju povzročiti dviga neto plač. Ampak kot že rečeno, ne poznam konkretnih podatkov. Ne glede na to, pa je socialno kapico potrebno uvesti, pa čeprav na začetku z zelo visoko mejo, da je finančni učinek znosen. S tem se namreč odpre možnost za rast plač v gospodarstvu. Pozablja se, da če je za dodaten 1€ plače za inženirja potrebno 2€ prispevkov in davkov, je to 2€ manj, ki ga podjetje lahko nameni za plače ostalim delavcem. Kdo je pa v boljši pogajalski poziciji, pa verjetno ni potrebno razlagati.

Res pa ne razumem, od kje v Sloveniji takšna težnja za čim večjo dohodkovno enakost, ki je v bistvu v ozadju nasprotovanja socialni kapici. Ali nismo po Ginijevem koeficientu dohodkovno najbolj egalitarna družba v Evropi? Ali je večji problem dohodkovna neenakost ali preveč revščine? Ali ne bi bilo bolje, da namesto enakosti poskušamo maksimizirati mediano dohodka niti ne povprečnega dohodka. Nenazadnje, ali živite raje v družbi, kjer ima pol ljudi 3000€ plače, pol pa 2000€ ali takšni, kjer imajo vsi po 1000€?

Hvala za pogovor.

_______________
Časnik je še vedno brezplačen, ni pa zastonj in ne poceni. Če hočete in zmorete, lahko njegov obstoj podprete z donacijo.


 
Značke:

31 komentarjev

  • Hadrijan

    Hmm, nisem vedel, da je bil Pavlišič edini poslanec, ki je podprl legalizacijo trave. Respect!

  • Bolje, da Marko Pavšič ostane v svoji stroki, ker v politiki izpade zgolj naiven.
    Mogoče v intervjuju ni iskren in ne pove to kar misli. Stranka DL je pred volitvami kotirala visoko, ker je kontrolirala SDS-u, ne pa zaradi liberalnosti programa. Ne razumem ,kako so lahko bili klasični liberalci v tej stranki tako naivni, da so svoj program gradili znotraj stranke državnih uradnikov , katerih volivci so tudi državni uradniki, ti pa so po definiciji anti liberalni in levo usmerjeni.
    Glede legalizacije trave pa me je dodatno razočaral, pa ne zato ker zagovarja legalizacijo, marveč zaradi šibkosti argumentov in popolnoma nepoznavanja problematike. Na primer: Legalizacija trave ne pomeni zmanjšanja črnega trga, tako kot pri tobaku ne. Legalizacija poleg tega naredi kadilce trave javno prepoznavne. V času, ko imajo že kadilci težave pri zaposlitvi, da ne govorim o alkoholikih se manjka samo še to, da te delodajalec ne vzame, ker kadiš travo. ….

    Res po prebranem intervjuju bi rekel, da je še en klasični liberalec, ki ne živi v realnem svetu.

    • Hadrijan

      Izpostavi glavno pravilo, torej da je odrasel človek svoboden in odgovoren za svoje življenje in početje.
      Glede legalizacija pa izkušnje do sedaj kažejo, da se zmanjša število uživalvcev, poveča se kakovost trave, denar pa se od prekupčevalcev in tihotapcev preseli v davke in direktno v žep pridelovalcev (delovna mesta). Da se sploh ne omenja zdravstvenih in drugih gospodarskih učinkov.
      Kako pa naredi po tvojem legalizacija trave uporabnike javno prepoznane?

    • Sam težko razumem legalizacijo trdih drog … AMPAK! Sedanja prepoved pa tudi ne deluje. Droge bo užival določenžo število ljudi. Je to število v naši družbi se doseženo? Če je, potem lahko prepoved enostavno umaknemo.

      • Zdravko

        Seveda bi lahko delovala, samo nihče je ne izvaja. Nasprotno, celo neke “varne sobe” jim delajo… in podobno, pa injekcije jim delijo, in kaj vem kaj še. Namesto policijskega pregona, kot je to normalno v vseh državah.
        Seveda, države izgubljajo boj z drogo, ampak pri nas je država kar dvignila roke. So what, kot pravi Pahor.

        • Hadrijan

          @AlFe
          Trave nihče ne šteje med trde droge; je veliko manj škodljiva kot npr. alkohol.
          @Zdravko
          “War on drugs” je bila in še vedno je v Ameriki popoln polom. Polni zapori, do zob oborožena policija, tihotapstvo in nasilje ob meji. V Evropi se osredotoča bolj na boj proti odvisnosti, rehabilitaciji in skrbi proti širšjenju bolezni.

          • Zdravko

            Oboje je potrebno. Polom ali ne, boj se mora nadaljevati. Polni zapori, pa kaj. Pri nas pa izključevanje, odrivanje na rob, ven iz družbe. Je to pot?

    • @tadej: tvoj odziv je enak naštevanju cca 10 obtožb, ki pa jih ne argumentiraš:
      JP je naiven, neiskren, DL je naivna, KL so naivni.

      DL ni dobila tako visoko, ker je kontrirala ( v resnici nisem nikoli zasledil, da so napadali SDS). Saj vse stranke tekmujejo s SDS, pa ne dobijo vse 25% ali celo 40%. Zgleda je SDS tvoje Sonce in od zaslepljenosti težko še kaj vidiš drugače kot mračno, škodljivo in zlo.

      Tudi glede legaliziacije ( kjer sam niti pod razno nimam končnega stališča) te ne razumem o čem se prepiraš, ker črnega trga nisem zasledil v intervjuju.

      • Pavel

        Hvala za popravek. DL res ni nikoli koncentrirala SDS-su, moram bi reči, da so jo mediji predstavljali kot tako, ker je bilo potrebno po katastrofalni Pahorjevi vladi najti poleg PS še eno stranko, ki bi odvzela mandat desnici. Vsakdo je vedel kako se bo končalo, samo liberalni del stranke je naivno upal, da lahko naredi kaj drugega. Če bi liberalci verjeli, da lahko brez šlepanja na Viranta kaj naredijo, bi ustanovili sovjo stranko, ampak takrat bi v najboljšem primeru končali pri cca 2%.
        V intervjuju pravi, da služijo kriminalci in to je črni trg. Pavlišič govori samo ekonomskem aspektu problema trave, ki je logičen. V družbi , ki je obsedena s preganjanjem odvisnosti in stigmatiziranju odvisnikov, je legalizacija zadnji ukrep, ki bi rešil problem. Poglobil bi ga. Sodobna družba je diametralno nasprotna krščanskemu nauku: ne obtoži greha, obtoži grešnika, s tem ko ga izloči.

  • Odličen intervju.

    Pohvale ekipi Časnika, da je izpostavila malce več to smer.

    Pričakujem kvalitetno delovanje portala v tej smeri tudi v prihonosti.

    Intervju je dober, odstre marsikatera ozadja.
    Sam si kot konservativec želim ene močne liberalne sredinske stranke s katero bi konservativci lahko oblikovali poliično zavezništvo. Politika je pač umetnost. Umetnost možnega. In takšne koalicije bodo nujne, če bo slovenska pomla hotela v prihodnosti še kdaj voditi državo.

    Tudi, če je realno domet takšne stranke samo 10% je to vseeno bolje kot nič in je to za konservativce pomemben partner, ki ga moramo pritegniti v našo orbito.

    Prosim tudi, da se ostali vzdržite napadov na DL predvsem v smislu da je odžirala glasove SDS – ker jih ni. Sam sem dolgo časa upal na zmago Virantain na dober rezultat SDS. Če bi takrat Virant potegnil s cca 28%, SDS bi recimo dobil svojih 24%, pa še NsI 4% in SLS 4% bi to bila odlična vlada. SDS bi še vedno bila v vladi kot pomemben člen – še bolj učinkovito bi lahko delovala ker ne bi bila strelovod, saj bi bila recimo druga in bi lahko s pomembnimi ministrstvi razpucala korupcijo.

    Do je bila ena hudih napak SDS-a, ki je vodila posledično do Jankovića in celo sedaj do Cerarja in kar je še huje: ZL.

    Dobro je tudi da je g. Marko Pavlišič pohvalil NSI in upam da njihova stranka gre v tej smeri in se krepi v smeri SDU/CSU ali delno tudi ÖVP. Mislim, da lahko pridejo na mogoče celo 9-10% ,kar bi bil lep uspeh.

    Sam veliko delam z inženirji v našem podjetju in čeprav sem družboslovec po profesiji zelo razumem njihove probleme in stiske in jih cenih; verjetno smo zato tako dober tim. In vem, da jih je veliko obupanih, podplačanih, pod stresom, in razmišljajo o opustitvi poklica, selitvi iz Slovenije. In ko se to zgodi, vam povem, da bo KONEC z državo.

    • @rokC: večino se strinjam s teboj.

      DL: dobro se je učiti iz njenih napak, je pa to mrtva stranka.

    • Boštajan

      Delati za boljšo prihodnost je le krinka za katero se skrivajo rdeči partijci. Njihov cilj je vedno enak: oblast za vsako ceno, če ne z mila pa z grda, bvrez vsake milosti. Rezultat: uničenje morale, smisla za poštenost, resnicoljubnost, resnico na vseh področjih menjajo z lažjo, do uspeha se prigrebejo z brezobzirnimi podtikanji, diskreditacijami nasprotnikov in če ne gre drugače tudi z likvidacijami. Zato bomo v prihodnje priče še marsičemu, česar so po Pahorjevih besedah Janši strici v ozadju sposobni storiti. Molimo za zdravo pamet, ki je v tej državi že kronično primanjkuje in na borzi vrednot ji vrednost pada s svetlobno hitrostjo.

  • Zdravko

    Ne vem kakšno zvezo ima DL s klasičnim liberalizmom? Klasični liberalec mora najprej biti vernik.
    Ultrabirokrat Virant ne more imeti nič s klasičnim liberalizmom. To je kot če bi za Zavezništvo Alenke Bratušek rekli da so klasični liberalci.
    Pezdirju je zdaj nekaj ratalo z NSi gospodarskim programom (še vedno mi ni jasno kako) in v tej skrivnosti bom končal komentar.

    • Hja ni bilo vse idealno. Ampak glede na slovenske razmere je to prvi in najbolj izrazit poskus v smer klasičnega liberalizma. Predvsem v začetku je bilo to zelo opazno z ekipo Štih, Boscarol, dr. Šušteršič, sem bi štel tudi dr. Starmana.

      Seveda je res potem vse zvodenelo, ker je bilo to programsko jedro izključeno.

      NsI je res po nekih čudnih poteh ratalo ampak je to kar lep začetek rebrandinga stranke, ki mogoče gre v smer CDU/CSU in ÖVP.

      Sam menim, da bo treba več narediti na t.i. ‘grassroots temeljih’. Društvi Svetilnik in Libertarni klub sta premalo. Potrebno bo več aktivnosti na terenu, v medijih, organizacija ljudi. Dolgoročno. In definicija strateških prioritet.

      Mogoče bi bila za začetek zanimiva organizacija kakšnih skupnih okroglih miz ali debatnih večerov s predstavniki Svetilnika, pa tudi Gospodarskega kluba NsI, Inštituta Dr. Janeza Evangelista Kreka, na primer. Seveda bi bilo potrebno vključiti tudi SLS in SDS. In mogoče tudi kakšne ostale pobude, gibanja.

      • Haha, Bog pomagaj, kaj neki bi si mislil Janez Evangelist Krek, zvest katoličan pri vključevanju njegovega imena v liberaluškem kontekstu.

        • Krek je pred 100 leti pomagal kmetom, ki so bili pod udarom dragega kapitala bank ( očitno bančni monopol ali kartel) in pod udarom trgovcev. Navsezadnje pa tudi kmetijstvo ni napredujoča gospodarska panoga brez inovacij.

          Ni jim pomagal s subvencijami ( ukraden denar uspešnejšim), ampak jim je predlagal zadruge, kjer naj bi skupaj združevali kapital: drage stroje, ki jih potem bolje izrabijo) itd.

          Če se človek resnično bori za pravičnost, potem prej ali slej zazna nepravičnost socializma. Danes se borec za pravičnost bori proti socializmom vseh vrst ( 70% obdavčitev delavca, množenje birokracije, država se vtika v osebo, družino, podjetja, družbo, civilno družbo, cerkev; predvsem pa vlada kolektiv in Ljubljeni Vodja večini. Kolektiv pa ni isto kot skupnost, ki jo sestavljajo odgovorni in razumni, svobodni ljudje z močno etično bazo – ampak je kolektiv čreda nemislečih, nesvobodni, neodgovornih, skratka drhal, barbari.

          • Zdravko

            Sicer subvencije v kmetijstvu so izjema. Čeprav se izrodijo v zniževanje cene proizvodnje in se v resnici prelijejo v trgovske mreže. Naši kmetje že odkrito terjajo subvencije kot del prodajne cene. To originalno subvencije niso bile. Subvencije dajejo kritje za padec proizvodnje, ne pa da znižujejo proizvodne cene, ko proizvodnja raste.
            Sicer pa, a je sploh kdo opazil da v Sloveniji nimamo nobene borze kmetijskih proizvodov? To so nam komunisti sfuzlali. Hrvati so postavili prvo, v Osijeku, za žito. Končno. Pri nas pa nič.

        • Tomo, pokazal si, da pojma nimaš, kaj je klasični liberalizem.

          To je pa vse od tebe.

      • P. Sarda y Salvany, Liberalizem je greh:

        http://www.ewtn.com/library/theology/libsin.HTM

        Nihil obstat in Imprimatur nadškofa St. Louisa.

        • Sem šel pogledati in je delo iz leta 1880. Avtor se bojuje proti liberalizmu kot ranjena zver. Za liberalizem označi vse kar ni katolicizem, predvsem protestantizem in ateizem.

          Seveda je sodobni liberalizem v bistvu socializem. V osnovi izhaja iz ateizma in povzdiguje svojo filozofijo v religijo, gnosticizem.

          Sam sem katolik. Skušam se držati 10 Božjih zapovedi in apostolske vere.

          V klasičnem liberalizmu vidim samo podporo urejenosti gospodarstva in družbe tako, da je več osebne svobode in odgovornosti ( nasproti kolektivu, mafiji: tudi cerkev kot inštitucija ni bila prav čista sploh pred 200 leti, kaj šele odprta za dialog, kritiko in razum, ustvarjalnost).

          Klasični liberalizem gledam kot matematiko in kot izkušnje 400 in več let. Če je takrat delavec plačeval 10% davkov, jih danes 70% davkov. Danes je kolektiv barbarov daleč močnejši kot zdrava misel odgovornega človeka ( ki ga je že težko najti).

          Imam izkušnje s prijateljem, ki je osebnostno zelo negotov in se zato oprijemlje fanatično takih okostenelih spisov kot je tale. “Vse kar ni po moje ( oz. “kar “tradicionalna” Cerkev uči”, je velik greh.”)

      • Podpiram to razmišljanje, potrebno bo veliko korakov, da se vsaj deloma spremeni zacementirano samoupravno razmišljanje

  • Kakšen je to inženir, ki po koncu mandata zaprosi za poslansko nadomestilo? In to kljub temu, da ima podjetje.

  • Pavlišič je tudi komentator PortalPlusa postal
    njegov prvi komentar
    http://www.portalplus.si/329/cerarjeva-koalicijska-pogodba/

  • Zvest tradicionalnem učiteljstvu cerkve – proti liberalizmu.

  • Danes in včeraj sem govoril s parimi funkcionarji in člani SDS in NSI. Neverjetno je, koliko funkcionarjev in volilcev je v resnici socialistov.

    Pa mi reče en SDSovec: NSI je naredil napako, da je sprejel tak gospodarski program za bogate.

    Za kakšne bogate, ki jih v Sloveniji ni, razen parih visokih komunističnih funkcionarjev, ki imajo večino premoženja v tujih skladih?

    Gre za plače nad 1250€ neto, ki so brutalno visoko obdavčene. Inženirji so slabo plačani. Za 2500€ neto mora firma plačati cca 7000€ denarja v Sloveniji. V Srbiji bi za isti izdatek podjetja inženir dobil 5.000€ in zakaj ne bi šel potem inženir v Srbijo delati, ali v Avstrijo, kjer bi dobil za isti izdatek firme za delavca cca 4500€.

    Ker so ravno inženirji tisti razvojniki, ki postavljajo nove razvojne linije in nova podjetja, zaradi tega Slovenija močno izgublja nova in kvalitetna delovna mesta in pada v vedno večjo spiralo brezupne revščine.
    To bi moral videti vsak osnovnošolec, ki ima toliko logike, da sešteje 10 in 5.

    Mussomeli pravi, da “so slovenski politiki eno samo razočaranje.”
    ..” Slovenci pa bi rabili močan udarec v obraz…”
    … ” V Sloveniji ni problem ena huda poškodba, pač pa tisoče malih ureznin”
    Tisoče malih ureznin je, da je sredina in desnica v osnovi socialistična ( vrednote, ideje in predsodki so socialistični).

  • Še o socialni kapici za inženirje, da razumejo vsi, ki imajo OŠ matematiko končano:

    Podjetje, da plačo 7.000€ mesečno za inženirja.
    Koliko dobi inženir v sledečih državah:
    Švica 5.100€ neto, ostalo mora država dobiti (1.900€)
    Italija 4.560 € neto
    Slovenija 3.178 € neto. Pohlepno-parazitska država pobere več kot polovico, skoraj 4.000€.

    Poljaki in ostali Vzhodno Evropjci so tudi blizu 5.000€ neto plače, prav tako Srbi.
    Slovenija ustvarjalnim delavcem največ pobere. V Sloveniji ostajajo samo delavci za trakom in paraziti. Vsi ostali so primorani izselitve.

    vir
    https://twitter.com/BanicGregor

    • Lahko ta račun ponovite za delavca, ki mu da plačo 1.000 €? To pomeni, da podjetje nameni 1.000 € za njegovo plačo?

      • Nisem računovodja, zato sem tudi zgoraj navajal link iz katerega sem prepisal te številke.

        Med katoliki in bralci tega portala je pa ja vsaj ene 10 računovodij ali finančnikov, cca 30 ekonomistov ali 5 dacarjev. Ti imajo podatke za plače.

        Menda je za manjše plače kot je 1250€ neto davčna stopnja 29%.
        Torej delavec, ki dobi cca 1.000 neto, plača cca 300€ davka državi, plus 15% prispevkov. Torej je njegova bruto plača okrog 1.550€. Podjetje pa mora odvajati okrog 3.000€ plače v Sloveniji, saj gre polovica plače iz te bruto bruto plače avtomatsko državi.

        Prosim torej kakšnega računovodjo, sploh če dela v mednarodnem podjetju, da naredi te primerjave, da bodo delavci videlo pogoltnost in pohlepnost slovenske birokracije k se skriva za imenom Država.

        • Zdravko

          Saj je komaj še pomembno. Javna poraba dosega menda 60% BDPja. Zdaj je že vseeno kakšni davki so. Je že tako, da davki požrejo same sebe, če so previsoki. Še malo naj jih dvignejo in bodo dosegli 100% BDP. Kar je seveda kolaps države. Zato se prepirati o optimalni višini davkov, je že prepozno. Javna poraba je vsaj okoli 15% BDP prevelika!


×
 
Nadaljuj na CASNIK.SI