Vseposvojitev

Romana Bider 6.4.2014 8:28
 

mementoSaj se še spomnite, kako složno smo se Slovenci pred nekaj leti odzvali na pobudo Očistimo Slovenijo v enem dnevu? Tako zagnano smo zbirali odpadke, kot da bi nas poleg želje po čisti naravi gnal še nek globlji motiv. Kot da bi v velike črne vreče radi spravili tudi mentalne smeti, zastrupljene stike, nevarne utvare, hromečo apatijo …

Morda poskusimo? Tako kot se trudimo zbirati in razvrščati navadne odpadke, bi se lahko lotili tudi čiščenja duhovne atmosfere. Zbiranje bi v tem kontekstu pomenilo spraviti čim več na svetlo, tudi tisto izpod enajstih preprog, omar in zidov, kjer tiči naša nepredelana, nereciklirana zgodovina. Naša je, naj je še tako grozljiva. Ali bi jo lahko vsi skupaj vendarle vzeli za svojo? To bi bila uvodna poteza vseposvojitve.

Zbiranju sledi razvrščanje. S kontaminiranimi snovmi pravilno rokujejo le zanje usposobljeni strokovnjaki. Tako bi si tudi skrb za razstrupljanje slovenskega družbenega prostora morali razdeliti ustrezni specialisti. Ključni proces dekontaminacije opravlja Bog, samo da ga prosimo. Pomemben del razločevanja čaka neodvisne zgodovinarje in juriste, najbolje iz neobremenjene tujine. Pri nas gre za kapilarno okužbo, zato bo moralo tudi zdravljenje biti kapilarno. To je poslanstvo za najširše množice živih, toplih in odzivnih ljudi, kot smo mi.

Ko nam kdo umre, je konec njegovega zemeljskega življenja, ne pa konec stika. Kjer ni smiselnih zvez, ni kulture, kjer ni kulture, ni civilizacije. Po vsej Sloveniji skriti človeški ostanki iz druge svetovne vojne nazorno kažejo, da je v naši drži do njih nekaj skrajno narobe. Če bi se od skrivanja in zanikanja obrnili k posvečenemu spominjanju nesrečno umrlih, bi morda zadržali naraščajočo civilizacijsko erozijo na naših tleh? Kultura je kultura zato, ker se spominja in če se spominja, tudi ve.

V ta okvir lahko zdaj postavimo zamisel vseposvojitve. Na Inštitutu za novejšo zgodovino Slovenije urejajo seznam z naslovom Smrtne žrtve med prebivalstvom RS med drugo svetovno vojno in neposredno po njej, v katerem je blizu 98 000 imen. Približno pet odstotkov Slovencev bi lahko posvojilo vse žrtve.

Kaj bi to pomenilo? Najprej bi bil to odmik od bolj ali manj žolčnih in brezplodnih tolmačenj gluhim, kaj se nam je zgodilo. To bi bilo slovo od trdovratnih zahtev, kaj naj že končno enkrat naredijo oni drugi. Vaši bi postali tudi naši in naši bi postali vaši. Iz igre bi bilo izločeno politično trgovanje. Prizorišče dogajanja bi se umaknilo izpod reflektorjev sveta v posameznikovo notranjost.

Skrb za slovenski narod, za mir in sožitje bi postala osebna. Posvojeni bi se naselil v srcu posvojitelja in se tako izmotal iz anonimne gmote slovenske smrtne zavozlanosti. V konkretnem spominu bi postal oseba, z lastnim imenom in edinstvenostjo. Žrtvovano, pozabljeno ali razvrednoteno življenje bi s sočutjem in molitvijo doseglo dostojanstvo. Na točki srečanja dveh duš bi nastal spomenik, z vonjem po svetem. To bi bilo tostransko vstajenje od mrtvih. Morda bi bilo po tej poti hitreje zadoščeno pravici vseh ljudi do dostojnega pokopa in javnega spomina.

Vsak posvojitelj bi najbrž doživel veliko olajšanje. Pritisk neznosnega bremena iz naše preteklosti z vsemi nepojmljivimi posledicami bi se prerazporedil med mnoge ljudi dobre volje in polagoma popuščal. Ob ljubeči skrbi za posvojenca bi se moreči občutki brezizhodne zakletosti sprostili. Sredstvo za to skrb je skrajno preprosta, a dragocena človeška snov, sočutje in usmiljenje.

Tu smo pri prebujanju najlepšega, kar je v nas. Poglabljanje srčnih vrelcev prinaša sveže poglede, ustvarjalne misli, mlado moč, občutek za dobro, česar nam v Sloveniji najbolj manjka. Izza strašljivih senc preteklosti bi se končno začelo svetlikati, kar življenje prenavlja in krepi.

Pobuda Vseposvojitev je del širokega sklopa dogajanj, ki pod naslovom Resnica in sočutje obeležujejo 70. letnico konca druge svetovne vojne.

 
Značke:

12 komentarjev

  • Marjetka

    Lepo, obzirno, tankočutno napisano. Vredno razmisleka in potem …

  • bratPanfilij

    akcija Očistimo Slovenijo je v enem samem dnevu združila 250 tisoč Slovencev, ‘ki dobro v srcu mislijo’;
    že pol manj dobromislečih ljudi bi z “vseposvojitvijo” duhovno obogatilo Slovenijo z zavestjo, da je vsak, ki je med vojno ali po njej izgubil življenje, izgubil največ, kar je imel in si zato zasluži tih, spoštljiv poklon;
    vse čestitke odlični ideji!

  • svitase

    Briljanten prispevek!

    Bistvo našega življenjskega poslanstva je človekoljubje,ki je odsev božanske ljubezni.

  • Zdravko

    Akcija “očistimo slovenijo” je nečloveško poniževalna. Uspeh ima lahko samo v tako zasužnjeni družbi kot je naša. Nikjer na svetu ni uspela, sploh ne tako množično.
    To primerjati z žrtvami je povsem deplasirano.
    Pa z našo zgodovino naj bi se ukvarjali tujci. Spet nezaslišano.

    S temi žrtvami vred so nam bile odsekane korenine. Kot narod več ne vemo kaj bi radi. Sušimo se. Iz vse krvi se ne moremo ničesar naučiti. Bratstvo ali smrt, je modrost nekih redovnikov. Mi iz krempljev smrti ne moremo ven.
    Dobra plat krize je, da denarja zmanjkuje. Z njim bodo odšli tudi lopovi in prevaranti. Upam, da čas kmalu pride.

  • Damjan Ahačič

    Mene naslov akcije Očistimo Slovenijo preveč spominja na Kardeljevo depešo Kidriču, s katerim je salonski morilec direktno naročil operativcu Kidriču pomor političnih nasprotnikov! Kdo vse je sodeloval v “čiščenju,” je izbrisano, “počiščeno,” uničeno z uničenjem arhivov.
    Neseznanjenost naroda z zgodovinskimi dejstvi pa povzroča njihovo ponavljanje!
    Civilna družba, ki jo plačuje vladajoča politika s sredstvi davkoplačevalcev, pa nič!
    Oglasi se za Palestince!
    Motijo jo pokoli v Afriki!
    Doma je pa prikladneje preslišati krivdo očetov in dedkov!

  • Meni je prispevek dober.

    Meni akcija “Očistimo Slovenijo” pomeni predvsem sposobnost nas Slovencev, da znamo zelo hitro in učinkovito izpeljati neko akcijo. Samo da vemo, kaj hočemo. Ne razumem, zakaj imajo eni s tem toliko problemov.

    Ravno tako ne razumem bolestnih prizadevanj, ki stalno pogrevajo zločinsko zgodovino in to brez vsakega učinka (kot je to v sosednji temi). Saj že vse vemo. Gnoj bo treba odstranit, ne pa mešat.

    Zato mi je prispevek avtorice všeč, predlogi se mi ne zdijo napačni. “Najprej bi bil to odmik od bolj ali manj žolčnih in brezplodnih tolmačenj gluhim, kaj se nam je zgodilo. To bi bilo slovo od trdovratnih zahtev, kaj naj že končno enkrat naredijo oni drugi.”

    Dokler bomo čakali na gluhe in zakrknjene, ne bo nič bolje.

    • Zdravko

      Vsekakor, še danes znamo zmobilizirat delovne brigade, kot nekoč. Ob tem pa sploh ne opazimo lastne neposlovnosti. Izgube razuma, ki temu sledi.
      Butn skala akcije.

    • Zdravko

      Takšni pozivi “ki dobro v srcu mislijo”, joj svetohlinstva. In potem se še kaka gospoda pojavi z rokavicami in vrečko v roki. In smeti odložijo ob cesti, češ zdaj pa naj smetarji to tudi tako dobrovoljno pospravijo za nami. Pa kdo mislite da ste, vi ki “čistite Slovenijo”? Ja, to kar pravi @Damjan, ja zelo blizu.

    • Za podjetništvo potrebuješ podjetnike. Potrebuješ elite. Te so pa pri nas zbluzile.

      Akcija pa je pokazala, da so ljudje pripravljeni kaj naredit in to zastonj. Kaj bi bilo šele, če bi imeli zdrave elite in vodstvo.

  • Lepa pobuda, manjka pa na strani podatek, kdo jo organizira. To je zelo odbijajoče, ker vse skupaj deluje netransparentno, če ne še kaj drugega.

    • Damjan Ahačič

      Organizira jo plačana civilna družba!

    • Avtor likovnega ozadja je akad. slikar dr. Jožef Muhovič, spletna stran pa je registrirana na njegovo ženo Romano Bider.


×
 
Nadaljuj na CASNIK.SI