Kardinal Kasper: Nauk je tekoča reka, ne stoječa laguna

Peter Lah 13.3.2014 0:01
 

Walter Kasper»Cerkev lahko najde novo pot za pripustitev k obhajilu ločenih in ponovno poročenih kristjanov, potem, ko so šli skozi proces pokore. Tu ne gre za laksizem, ampak za to, da priznamo, da vsakdo preko pokore lahko pride do odpuščanja in usmiljenja. Vsak greh je mogoče odpustiti.« Kardinal Kasper meni, da to stališče prispeva k notranjemu dialogu v Cerkvi, za katerega se zavzema papež Frančišek.

Kardinal (ki ga papež Frančišek zelo ceni, saj je na prvi avdienci po izvolitvi ljudem priporočil njegovo knjigo o usmiljenju) je prepričan, da nove rešitve za ločene kristjane, ki so se ponovno poročili, ne spodkopavajo morale in nauka. Pač pa gre za realistično uveljavljanje (aplikacijo) nauka v sedanjih razmerah. Cerkev ne sme nikoli soditi z giljotino v roki, ampak mora pustiti odprta vrata do usmiljenja.

Nauk je nespremenljiv. Toda nauk ni stoječa laguna, ampak tekoča reka, poudarja kardinal. Potrebno je tudi razlikovati med naukom in disciplino. Ta zadnja se lahko spremeni, če se spremeni stanje ljudi. Kot primer take spremembe navaja razliko med cerkvenim zakonikom iz leta 1917 in tistim iz leta 1983, ko gre za vprašanje ločenih in ponovno poročenih. »Danes je morda čas za naslednji korak na tem področju. Papež hoče, da se o tem pogovarjamo, kljub tistim, ki ga želijo ustaviti.«

Na vprašanje o izvolitvi papeža Frančiška pa kardinal Kasper meni, da sta prišla do izraza vesoljnost Cerkve in spoznanje, da sta Zahod in Evropa potrebna svežega zraka. »Krščanstvo v Evropi je utrujeno, medtem ko je v drugih delih sveta bolj živo. Prav je, da štartamo s pogledom onkraj Evrope.«

Povzeto po Rainews

Več:

Intervju (objavljen v La repubblica)

Intervju za Radio Vatikan: Cardinal Walter Kasper’s ‘Gospel of the Family’

Kasper changes the paradigm, Bergoglio applauds (izvleček iz Kasperjevega nagovora, komentar Sandra Magistra)

Kasperjev nagovor (objavljen v Il foglio quotidiano)

 
Značke:

19 komentarjev

  • Katolik

    Že ko objavljaš stvari iz casnika Il foglio bi lahko objavil članek “Proti Kasperju” ki je razbil blodnje o prihajajočem Kasperjevem evharističnem supermarketu.
    http://www.ilfoglio.it/soloqui/22191

    • Peter Lah

      Na hitro sem preletel članek prof. Soba. Dobil sem vtis, da se je zaprl v svojo trdnjavo, iz katere strelja proti slamnatemu možu, oblečenem v Kasperjeva oblačila. Ampak to je moj zelo površen vtis, verjetno se motim.
      Ti si zagotovo bolj temeljito prebral članek. Zakaj nam ne poveš,
      1. Kje Kasper trdi tisto, za kar ga Soba kritizira – na primer, kje Kasper pravi, da je veljavno sklenjen zakon mogoče razvezati?
      2. Kakšne rešitve Soba ponuja glede vprašanj, ki jih odpira dejstvo številnih ločenih in ponovno poročenih katoličanov?

      • Zdravko

        Eno vprašanje: kako je s tistim pavlinskim privilegijem? Kako je z vprašanjem zasužnjevanja v zakonu, ki se lahko kaže tudi kot duševno maltretiranje.

  • Katolik

    Rešitev je enostavno da ljudje ki imajo še veljaven zakrament svetega zakona(torej še imajo pravega zakonca) začnejo živeti z “novim” kakor z bratom ali sestro. A to ni rešitev?

    Nehajte zavajati glede “ponovno poročenih”. “Ponovno poročeni” so tisti ki so sklenili civilni zakon. Niso sklenili novega zakramenta svetega zakona, ker še imajo pravega moža ali ženo.

    Ko že postavljate vprašanja, boste pa dobili dve nazaj.
    Lahko definirate kaj je prešuštvovanje pri “ponovno poročenih”?
    Lahko definirate kaj je zloraba Božjega usmiljenja?

  • Katolik

    V prvem odstavku je prav tako, vsi “še” so preveč:
    Rešitev je enostavno da ljudje ki imajo veljaven zakrament svetega zakona(torej imajo pravega zakonca) začnejo živeti z “novim” kakor z bratom ali sestro. A to ni rešitev?

    • Tega so zmožni samo roboti, ne pa ljudje. Živeti z žensko in ostati vzdržen ??

      Katolik ali karikatura katolika v glavi nekoga drugega?

      • Katolik

        Človeška logika. Kaj pa naj možje katerih žene so dolgo bolne ali v visoki nosečnosti in v poporodnem stanju, ko spolnost ni možna? Take reči kot so bolezni se lahko vlečejo tudi leta. Naj gredo okoli iskati zadovoljitve? Se samozadovoljujejo? Stremljenje k svetosti in čistosti v zakonu je veliko več kot biti robot in zaradi lastnih slabosti opravičevati greh ter zavračati ideal.

        • Biti vzdržen pri bolni ali noseči ženi je čisto nekaj drugega kot biti vzdržen ob lepi, privlačni, zdravi in željni ženi.

          • Katolik

            Vsak ima svoj križ. Ti ne odločaš katerega je težje nositi.

        • Zdravko

          Pri tebi ni logike: Ponovno poročenim predlagaš življenje samskih. Če bi tako živela se ne bi sploh poročila. Tvoj predlog izpodbija samega sebe.

  • johan-kg

    Ob prostoru za širšo predvsem pa javno debato tudi znotraj cerkvenega občestva, ki ga s svojo držo odpira papež Frančišek, se bomo morali tudi slovenski katoličani naučiti “lepih manir” medsebojne izmenjave mnenj. Torej predvsem argumenti in ne diskvalifikacije!

  • Prilagajanje Cerkve svetu, samo zaradi prilagajanja, je vedno problematično.

    Kritike na izjave kardinala Kasperja so zato logične in ne nepričakovane. Če Cerkev spreminja določene prakse, zakaj potem ne popušča še na drugih področjih, kot je pomoč revnim?

    http://www.lifesitenews.com/news/the-church-cannot-conform-her-pastoral-practice-to-the-dictates-of-the-worl
    I want to ask those who are calling for the Church to reform her pastoral approach in the direction of accepting the unacceptable the following two questions: Is it not also true that most people have ignored or rejected the Church’s teaching on solidarity with the poor and the universal destination of goods? And if this is true (clearly it is), then should we not also set aside the Church’s social doctrine in favor of a more “pastoral” approach that avoids challenging the unjust structures that tolerate or exacerbate extreme, dehumanizing poverty?

  • Peter Lah

    Če bi kdo argumentiral: “Nauk je potrebno spremeniti, ker ga ljudje ne izpolnjujejo ali ne poznajo”, potem je to slab argument in je zgornji pomislek utemeljen. Ampak Kasper ne argumentira na ta način 🙂
    Kasper pravi: “Poglejmo, ali je naša sedanja praksa res najboljša, ali pa je mogoče najti kakšno boljšo rešitev za kakšen konkreten problem. Začnimo s tem, da poskusimo razumeti, kaj je zakrament zakona, zakrament svete evharistije in zakrament odpuščanja in sprave.” Nobenega dvoma ni, da se je praksa skozi stoletja spreminjala (na primer, pred manj kot 50 leti si je človek prislužil izobčenje, če se je ločil) in da nauk skozi stoletja tudi vedno bolje razumemo. Kdor hoče argumentirati: Nobenih sprememb, itak je že vse jasno, v zgodovini se nikoli ni nič spremenilo, ta je v najboljšem primeru nepoučen.
    Priporočam temeljito branje Kasperja (in Muellerja in drugih), brez strahu in vnaprejšnjih predsodkov. Lifesitenews s takim argumentiranjem naredi veliko škode, ker ponareja Kasperja in onemogoča tisto zdravo razpravo, h kateri nas vabi papež.
    Včasih imam občutek, da ravno “konzervativni” in “pravoverni” katoličani v tej razpravi pogosto pozabijo, da so škofje tisti, ki – v edinosti s papežem – definirajo, kaj je pravi nauk, kaj je sprejemljivo in kaj ni. Nas vernike je papež prosil, naj povemo mnenje in molimo za sinodo. Papež verjame, da smo vsi krščeni in birmani prejeli Svetega Duha, zato nas želi na tak način vključiti v iskanje boljših rešitev za krščansko življenje v družini. Od vseh nas pa je odvisno, ali bo rezultat tega procesa vsesplošno kričanje, podtikanje slabih namenov in skreganost, ali pa si bomo prisluhnili in dejansko ugotovili, kaj nam Bog govori.

  • Gospod Lah,
    zanimivo in pomenljivo je, da se tisti, ki se zavzemajo za “modernizacijo” nauka in Cerkve, vselej branijo s pomočjo mehanizma diskvalifikacij vseh, ki se z njimi ne strinjajo. Kdor ni “liberalec”, je tako vedno posmehljivo obtožen za neotesanca, neumneža, fanatika itd. Zanimivo in pomenljivo je tudi, da se isti “liberalci” razglašajo za ljudi dialoga. Torej: dialog je strinjanje z njihovimi stališči, nestrinjenje je že napadalnost in rušenje dialoga. Prav takšno močno protislovno in neverodostojno držo sem žal opazil tudi pri vas. Poleg tega ves čas zagovarjate spremenljivost nauka, pri čemer jasno ne izrazite lastnega mnenja, ne ponudite alternative. Če je alternativa samo leporečje v duhu sprememb zaradi sprememb, je vse skupaj še toliko bolj protislovno in neverodostojno.

    Glede obhajila ponovno civilno poročenih in s tem de facto priznavanja legitimnosti razveze kot take, je največja težava v pomanjkanju zavedanja, da se vseh človeških želja ne more zadovoljiti. Zemlja ni raj, Cerkev na zemlji še ni nebeška.

    Bistveno bolj pomembno od pihanja na dušo mainstreamovski (anti)kulturi je skrb za kvalitetno pripravo na zakon oziroma za skrb, da do ločitev in razvez ne bi prihajalo. Konec koncev gre za zakrament, ki je strnitev Božje ljubezni in človekove predanosti tako Bogu kot bližnjemu zaradi nadaljevanja stvarjenjskega načrta (potomstvo, družina, “hišna Cerkev”). Zdravilo ni v dovoljevanju že obstoječih slabih praks, temveč v pozornosti do začetkov, korenine.

    Kasperjev predlog ni nič kaj usmiljen. Zakaj? Ker predvideva brezbrižnost do krščanske radikalnosti in posledično truda za zveličanje, tiste radikalnosti in truda, ki nam prinašata nebesa. Njegovo izhodišče je tuzemsko. Morda ima šibko vero.

    Zadnja in dolgoročno najhujša posledica Kasperjevega sikanja pa je razrušitev celotne spolne etike. Ko pade prva domina, padejo vse ostale. O tem priča tudi posvetna zgodovina: vse se je začelo z uzakonitvijo razveze, danes pa je v zakonih “naprednih” držav prepovedano pisati o očetih in materah, saj so tu brezosebna in brezspolna “parent one” in “parent two”. Pomnite: vse se je začelo z razvezo. Domnevna rešitev za neko trpljenje je povzročilo drugo, še večje trpljenje (ubogi otroci). Kasperjevo sikanje je brca v temo, vračanje k retoriki, ki je bila v posvetni sferi priljubljena v 60. in 70. letih. Naprednjak pa tak!

    Za nadaljnje branje predlagam moder komentar kardinala Caffarre: http://rorate-caeli.blogspot.com/2014/03/cardinal-caffarra-firm-stance-on.html

    • Peter Lah

      Mnogih vaših stališč ne razumem, z nekaterimi se ne strinjam. Na primer teza, da pripustitev k obhajilu ponovno civilno poročenih de facto pomeni priznavanje legitimnosti razveze kot take. Prvič tega argumenta ne razumem, ne zdi se mi logičen. Drugič Kasper in resni teologi ne trdijo, da je ločitev kot taka legitimna – če si vzamete nekaj minut in preberete Kasperjev prispevek, bi vam to moralo biti jasno. Tretjič ste vi izvedli (ali zavedno ali ne, ne vem) klasičen manever slamnatega moža, ko ste tistim, s katerimi se ne strinjate, pripisali namene in trditve, ki jih nikoli niso izrekli. Proti takemu slamnatemu možu je seveda lahko zmagati, ampak ta zmaga je slamnata. Najhujše pri tem je seveda to, da se tako ni mogoče pogovarjati, da se na ta način ruši skupnost.
      O marsikateri zadevi nimam izdelanega stališča, tudi zato ne, ker na področju teologije nisem zadosti temeljito podkovan. Poslušam različne glasove in jih poskušam razumeti.
      Ne eno (da se z vami v vsem ne strinjam) ne drugo (da ne razumem vseh problemov) se mi ne zdi velik problem. Tako je pač življenje. Ne verjamem, da bom kdaj do konca razumel stvari, ali da se bom vedno strinjal z vsem, kar bodo sklenili predstojniki in druge avtoritete. Avtoriteto škofov in papeža sem doslej spoštoval in jo bom tudi v prihodnje.
      Problematično pa se mi zdi, če nekdo, ki ni škof (predvidevam, da vi to niste, tudi Lifestyle to ni), začne določati, kaj je sprejemljivo in kaj ni. Prav tako se mi zdi problematično, da se nekdo v imenu razlik, ki so vedno bile in bodo tudi v prihodnje, začne obnašati nesramno in izključujoče.
      Caffarra je izrazil zelo utemeljen pomislek, ki govori proti spremembi. Prav tako je Kasper izrazil zelo utemeljen pomislek, ki govori v prid spremembi. Ti dve tehtni stališči se izključujeta, vsaj tako se nam danes zdi. Zdaj imamo dve leti časa, da o tem molimo, to študiramo in se o tem pogovarjamo. Mene ni pravi nič strah, da bi se ob koncu sinode prihodnje leto škofje izrazili v smislu nadaljevanja dosedanje prakse. Verjamem, da bo resnica (to je, Božja volja) prevladala, če molimo in poslušamo Boga z odprtim srcem. Ali vi lahko rečete isto, da vas ni čisto nič strah, če bi po dveh letih molitve in premišljevanja škofje našli način, ki bi spremenil dosedanjo prakso?
      Nasprotno pa me je strah ljudi, ki so zabetonirani v svoje filozofije in ne pustijo Bogu, da jih pouči. (Ali se samo meni zdi, da Caffarrov prispevek ostaja na ravni čiste človeške logike in pravne tradicije, medtem ko Kasper poskuša iti k evangeliju?)

      • Zopet ste tiste, ki se z vami in vam podobnimi ne strinjajo, proglasili za rušilce dialoga. Zopet protislovje “liberalcev”.

        Bistvo problema je v pogojih za pristopanje k Zakramentu: http://www.cuf.org/2009/05/faith-facts-worthy-reception-of-holy-communion/

        Javno vidno in priznano obhajanje nekoga, ki je v stanju smrtnega greha, je v tem primeru nič drugega kot de facto legitimacija razveze. Enako je z odpuščanjem grehov: če je v imenu Cerkve narejeno brez trdnega sklepa o spreobrnjenju in z nadaljevanjem obstoječega grešnega stanja, gre za zlorabo Božjega usmiljenja. Saj se spomnite tistih dveh rekov iz Nove zaveze: “Pojdi in odslej ne greši več”; “Kdor me ljubi, spolnjuje moje zapovedi”. Božja milost namreč ne more delovati, če človek išče bližnjice, spreglede ali kompromise.

        Mislim, da ste še kako dobro razumeli tako moj zgornji zapis kot komentar kardinala Caffarre, le da ste ploščo obrnili na retoriko o “odprtosti”.

        O škofih pa takole: če bi se res držali, kar ste v odgovoru na moj komentar napisali, bi bili glede tega ves čas modro tiho.

        • Peter Lah

          Spet ste napadli slamnatega moža in dosegli še eno slamnato zmago. Očitno vam ne segam do pasu, zato bom upošteval vaš nasvet, umolknil in poskušal bolje razumeti problem. Pri tem upam, da nikoli ne bom tako pameten, da bom razumel stvari že vnaprej, predno jih preberem in premislim.
          Želim vam, da bi imeli več vere v Svetega Duha, ki govori po škofih in papežu.

      • Peter Lah

        Dopolnilo: Medtem sem prebral celotni intervju kard. Caffarra. V svoji argumentaciji izhaja iz evangelija, ne ostaja “ravni čiste človeške logike in pravne tradicije”.

  • Ali ni tako, da je Cerkev hkrati od tega sveta (kedr v njem živi, deluje), hkrati pa tudi ni od tega sveta (ker jo je postavil Kristus po Petrovem nasledstvu)?

    Če se torej Cerkev preveč poenoti s trenutno (začasno!) kulturo modernega (zahodnega) sveta – ali s tem ne izgubi brezčasno privlačnost, ali se s tem ne kompromitira?

    Kako že gre tista misel:
    “Vi ste sol zemlje. Če pa se sol pokvari, s
    čim naj se osoli? Ni za drugo, kakor da se
    vrže proč in jo ljudje pohodijo. “


×
 
Nadaljuj na CASNIK.SI