Blog Pavel: Svobodni trg za električni avto

Časnik 10.3.2014 12:10
 

Vsi vemo, da je bil prvi avtomobil dolgo časa električni. Potem pa je konec 19. stl. postalo cenejše in predvsem močnejše in trajnejše, če si imel v avtu motor z notranjim izgorevanjem. Nekako 125 let je star avto na bencin ali dizel (1890). Še 55 let starejši je električni avto na DC motor ( 1835). Dejstvo je, da je nafta gorivo, ki je še vedno daleč najcenejše glede na volumen in težo po kapaciteti moči. Ali morda kdo ve, da hrvaški dirkač in izumitelj Mate Rimac kot podjetnik uspešno dela svetovno najbolj prestižne in najmočnejše električne avtomobile, kjer posamezni avto stane 1 milijon €?

Državno vodena NASA dejansko v 40 letih ni naredila velikega napredka v vesoljski tehnologiji: tipični državni kolhoz, pa čeprav ameriški: delavci so zaspani, polenjeni in dobro plačani. Največ so naredili v veliki tekmi s SZ, potem pa je razvoj s parimi nesrečami zamrl. Zadnjih 20 let bogataši ( ki želijo imeti kmalu taksi podjetja za obisk vesolja) zbirajo denar za vesoljske nagrade, ki spodbujajo privatna podjetja in znanstvenike k razvoju vesoljskih plovil. Pri tem številna podjetja ( tudi Pipistrel) dosegajo velike tehnološke napredke in korake. Analogno s prostotržnim načinom razvoja vesoljske tehnologije sam ocenjujem, da bo naslednjih 5 let ključnih za konkurenčnost električnega avtomobila pri nakupu. Tu se bo zgodil tak preboj, kot se je leta 1990 zgodil preboj z mobilnimi telefoni, ki so v kot spravili klasično, ožičeno telefonijo. Ocenjujem da bo čez 10 let letno prodano več električnih avtomobilov kot klasičnih. Vsi avtomobilski koncerni že imajo električne prototipe in čakajo na primeren trenutek za množično izdelavo. In upajo, da bo ta prišel čim kasneje. Z njim so povezana vsa delovna mesta mehanikov na vzdrževanju, ker ne bo več menjav olja in rednih servisov, kar pomeni, da bo 80 do 90% le teh izgubilo delo. Tako kot je s prihodom Fordovega avtomobila izginlo veliko poklicev pri izdelavi konjske vprege, kovačev, kočij- nastalo pa na stotine novih poklicev in delovnih mest.

Električni avtomobili so v večini ozirov boljši. Težko je v vsem videti zaroto v smislu filma Kdo je ubil električni avto (Who killed the electric car?), ki pripoveduje o umiku prvih električnih vozil GM z imenom EV in se ves čas naslanja na zaroto politike, naftnega lobija, kartela avtomobilske industrije. Socialisti vidijo povsod zarote. Sprejeti je potrebno dejstvo, da je nafta kot shranjevalnik energije še vedno nekaj 10x boljši kot katerakoli baterija. Tudi to dejstvo, da avtomobilskemu in naftnemu kartelu ni v interesu izdelovati avtomobile, ki skoraj nimajo vzdrževanja in popravil.

Toda, če nek fizik dr. Andrej Detela (IJS) razvije nov 3-f sinhronski motor, tega pa odkupi japonsko podjetje, za katerim se skriva naftni ali avtomobilski koncern z namenom, da te raziskave spravijo v predal, ima ta znanstvenik še vedno možnost nadaljevati razvoj, postati podjetnik, mali podjetnik, širiti znanje naprej. A li se priključiti drugemu podjetju, podjetniku.

Kako prodreti s takim avtomobilom na trg? Indijci in Kitajci so se odločili za nizkocenovno tržno nišo: avtomobilček, ki bo ranga 1.000€ do 5.000€ in s takimi avtomobili bodo osvojili trg mestnih vozil, velemestnih vozil. Kajti velika prednost električnega avtomobila je generatorsko zaviranje oz. vračanje kinetične energije v AKU ( shranjeno električno energijo). Tesla ( podjetje) in Rimac pa za najvišji cenovni rang, prestiž: torej prodor na trg z najdražjimi , najmočnejšimi, najkvalitetnejšimi avtomobili za bogataše. Tako bodo bogataši z nakupi 30% do 50% dražjih avtomobilov financirali razvoj teh avtomobilov. To je tipična , 400 let stara zakonitost (aksiom) svobodnega trga, ki je kloni socialistične države ne poznajo.

Več lahko preberete na blogu Pavel.


 
Značke:

18 komentarjev

  • Igor Đukanović

    Priznam, da sem razočaran. Tako prodor mobilne telefonije kot električnih avtomobilov sta šolska primerka problemov, ki so najenostavnejši v planskem gospodarstvu. A drži, da je razvoj pri mobilni telefoniji potekal natanko tako, kot opisujete. Najbrž bo res (pre)podobno pri prehodu na električne avtomobilčke.

    • Tudi, če bi to tehnologijo vodili centralno plansko, kot jo trenutno skuša peljati Omerzel v Bratuškovi vladi, bi v vsakem primeru propadla, kot je propadel TEŠ6b, ki ga je centralno plansko sprožil JJ in SDS, smetano podkupnin pa so očitno pobrali drugi.

      Slovenija bo normalna, ko bomo odločno v večini zavračali centralne planerje. Mi se lahko skupaj zmenimo, kakšno politiko hočemo. Ne pa kako bomo posle, industrijo, podjetja vodili. Da za umik države podjetjem, ne pa, da se pišejo bele knjige in 5- 10 -15 letke o tem kakšna bo nacionalna industrija in katera podjetja bo država subvencionirala.

    • Plansko gospodarstvo je čista neumnost. Naloga politike je, da postavi pravila in da poveže podjetnike med sabo. Svoboden človek je ustvarjalen. Ljudje pod kontrolo nekaga planerja pač ne.

  • “Z njim so povezana vsa delovna mesta mehanikov na vzdrževanju, ker ne bo več menjav olja in rednih servisov, kar pomeni, da bo 80 do 90% le teh izgubilo delo.”
    ================

    To je naivnost.
    Vse mehanske naprave potrebujejo redno vzdrževanje (ležaji, zračnost obes, zavore, …) Še pri biciklu, ki je tehnično enostavnejši izdelek kot (električni) avto je potrebno redno vzdrževanje.

    • Saj zato sem napisal 80%. Ampak večino servisov pa odpade: menjava olja, menjava oljnih filtrov, menjava jermenov.

      Seveda pa vsak strojni izdelek potrebuje vzdrževanje. Imam 17 let star avto, odpovedujejo mu ključavnice, dvigovanje stekel, zamenjal sem zavorne kolute, diske, na vsake 4 leta zavorne ploščice, previl rotor alternatorja, starterja ( česar ne rabimo več).

      Bistvo pa je, da se bo vzdrževanje močno zmanjšalo, več kot 50%, po moji oceni več kot 3 četrt oz. 80%.

      Vprašaj malo elektro vzdrževalca kako malo dela ima z elektromotorji.
      Si že slišal za zaprte sintrane ležaje?

  • Razvoj mobilnih zadev, med njimi telefonije, je tudi že stvar preteklosti, čeprav se razvoj še ni končal. Mislim, da še nekaj let nazaj nihče ne bi napovedoval, da bodo telefoni začeli postajati večji. Takrat so preroki napovedovali miniaturizacijo. In če izkušnjo iz mobilnih telefonov uporabimo za sklepanje o razvoju avtomobilov, lahko rečemo le, da se bodo preroki v svojih napovedih zmotili.

    • a morda veš kako se satelitska telefonija razvija? O njej so veliko napovedovali v času razvoja mobilne. Po tem pa se je zgubila sled. Nič nisem več slišal o njej.

      Danes ima cca 2 milijardi ljudi mobilne telefone. Kupujejo jih že reveži, ki skoraj nimajo za hrano. Tako poceni so že.

  • svitase

    Briljanten, aktualen članek avtorja!

  • Jap, električni avto! Pogovarjal sem se s taksistom, ki vozi hibrida. Požene na 60 km/h, nato preklop na elektriko in potem se skozi vso Ljubljano pelje, ne da bi se ponovno vključil običajno avto motor. No, četudi je mogoče pretiraval … je pa tudi rekel, da pa elektro ni za hitrosti po avtocesti dovolj močan …

    Plusi in minusi … tako za nas kot elito, ki si lasti multinacionalke in odločanje, v katerem avtu se bomo vozili!

    • Seveda nima dovolj močnega za AC, ko pa ima hibrida, kjer sta moči električnega in z notranjim izgorevanjem vsotno enaka nekemu običajnemu motorju. Hibridi so vmesna rešitev, ki se verjetno ne bo obnesla.

      Moč ni splošna slabost električnih avtomobilov. Je slabost v tem primeru za hibrida. Ki je namenjen mestni električni vožnji in AC bencinarski vožnji ( + filanju baterij).
      Rešitev je samo ta, da izbereš močnejši električni motor in več baterij.

      • Po sedanjem vedenju so ob isti moči električni motorji znatno večji in težji od onih, ki imajo notranje izgorevanje. Tako da … obstaja neka meja, ko je dražje voziti naokoli veliko mrtvo težo kot pa dizelaša. No, če se vrneva k elektro avtu in svobodnemu trgu, to mejo zaenkrat določajo trgovci z nafto in sedanja avto industrija bencinskih ter dieselskih motorjev.

        • Teh podatkov nimam. Električni motorji so manjših volumnov, toda njihova specifična teža je večja, ker so nabiti z jeklom in bakrom.

          Bencinarji pa imajo veliko praznih,votlih delov. Ne vem pa iz katere kovine so vliti. Za Audi TT sem slišal da iz aluminijeve zlitine. Aluminj je zelo lahka kovina.

          Ti udeleženci trga ( naftni in motorni lobiji) so najmočnejši in igrajo proti-tržno igro ” Monopoli”. Ko bodo drugi igralci močnejši ( v posameznih tržnih nišah najprej – kar sem pisal v blogu) in predvsem kupci bolj osveščeni, pametni in bodo volili s svojim denarjem – potem bodo tudi tržne anomalije popravljene.

  • Zelo zanimiv članek.

    Malo sem se na to tematiko poučil poleti, ko sem bil v Benz muzeju. Zanimiv mi je bil podatek glede izpusta CO2; proizvodnje električne energije za električni avto tudi da nek izpust CO2. Glede na trenuten način proizvodnje elektrike so sodobni motorji z notranjim zgorevanjem boljši od električnih, preračunano imajo manj izpusta CO2/km.
    Ampak stvari se razvijajo. Vsaj v Nemčiji postaja električna energija bolj zelena: vetrne elektrarne, sončne elektrarne, razvija se fuzijska elektrarna.


    Zanimiv je še razvoj javnega prevoza. Javni prevoz je v dobi individualizma kar malo zanemarjena zadeva.
    Spomnim, da so imeli pred leti v Nemčiji testno progo za vlak na magnetni blazini. Zdi se, da je razvoj nekoliko zamrl. Bila je neka trapasta nesreča in investitorji so se umaknili.

    Sem pa na nekem sejmu videl prikaz še ene zanimive zamisli. Isto je šlo za nekakšno magnetno blazino. V progi je bila speljana elektrika, ki je poganjala kompozicijo. Ena glavnih prednosti tega pristopa je bila, da lahko proga usmerja vsak vagon posebej. Se pravi, da se vlakovna kompozicija med vožnjo, brez ustavljanja, lahko razcepi ali združi z drugimi vagoni. To bi dalo čisto druge dimenzije javnemu prevozu.

    • Res je. Večino elektrike dobimo iz TE na premog. Tako, da tu nastaja ogromno Co2. Sploh sedaj, ko je Merklova neumno popustila Zelenim in Socialistom, ki so ob nesreči v Fukošimi (JAP) populistično zahtevali zaprtje vseh JE ( cca 24). Tu se že vidi norost te odločitve. Nemška industrija plačuje vedno večjo ceno, hkrati se zmečejo velike vsote davkoplačevalskega denarja za OVE, tudi cela EU bo imela višjo ceno posledično. Najhuje pa je, da so začeli obnavljati TE na premog, ki bodo namesto JE prevzele namesto 40% vloge kar 70% pokrivanje porabe.

  • Glede na to, da verjetno kdo dela v avtomobilski industriji ali da je mehanik me zanima koliko drži splošno prisotno laično mnenje, da avtomobilska industrija namenoma dela poddimenzionirane sestavne dele ali slabše sestavne dele, da zaslužijo predvsem z vgrajevanjem razervnih delov, ker dostikrat avtomobile prodajajo že pod ceno. Posamezni element je cca 3x dražji, ko ga skušam pri vzdrževanju vgraditi kot pri prvi vgradnji. Oziroma rek: “Včasih so bili avtomobili boljše narejeni in so se manj kvarili.”

    Recimo sam sem pri nemcu moral alternator 4x v 17 letih previjati na rotorju. Mehanik pa mi je odsvetoval nakup novega, ker so baje kitajska oz. cenena roba.

    • Tisti rek kar drži, pa ne samo za avtomobile.

      Da bi v avtomobile namenoma vgrajevali slabe dele – to najbrž ne. Bolj verjetno gre za konstrukcijsko pomanjkljivost. Res pa je, da znajo sedaj za vsako sestavni del zelo natančno določiti življenjsko dobo in da se nobene stvari ne predimenzionira “po nepotrebnem”. To je tudi v skladu z ekonomsko logiko: sestavni del ne sme biti dražji, kot je predvideno. In pa, ko je izdelek izrabljen, crkuje vse po vrsti in čas je za nov nakup.
      Info iz Benz muzeja: računana življenjska doba za sodobna gospodarska vozila je 300.000 km. Za osebna vozila pa manj.

      Za belo tehniko je znano, da se namerno dela sestavne dele, ki imajo jasno določeno in omejeno življenjsko dobo. Kljub temu, da bolj robustni ne bi bili nič dražji.

    • Ne verjamem, da so avtomobili prodani pod ceno.

      Tudi ni res, da so se avtomobili manj kvarili, odvisno je od proizvajalca ali modela.


×
 
Nadaljuj na CASNIK.SI