Prejeli smo: Predlog za znižanje cene vinjet

Casnik 13.9.2013 15:45
 

vinjeta dars cestnina avtocestaProšnja Vladi Republike Slovenije, da za družine s štirimi in več otroki, za družine z otroki s posebnimi potrebami, družine z družinskimi člani z gibalno oviro ter za nekatere zavode in civilnodružbene organizacije določi ceno vinjete za kombinirano vozilo v enakem znesku kot je določena za osebna vozila.

Spoštovana gospa predsednica vlade, spoštovani ministrice in ministri,

v Civilni iniciativi za družino in pravice otrok se zavedamo, da zasedate najodgovornejše položaje v zelo težkih časih, zato se vam za vse vaše napore zahvaljujemo in vam želimo pri vašem delu v naše skupno dobro veliko uspehov.

Žal moramo z zaskrbljenostjo spremljati vaše namene, da bi z dodatnimi obremenitvami družin zmanjševali primanjkljaj v državni blagajni, kljub temu, da so družine in otroci že do sedaj največji plačniki krize, ki je niso povzročili. Pred kratkim ste z novelo zakona o dohodnini predvideli, da se z neuskladitvijo dohodninske lestvice in splošne olajšave davčna obremenitev najbolj poveča najranljivejšim skupinam: invalidom, otrokom oziroma staršem, ki skrbijo zanje ter starejšim od 65 let. Upamo, da bodo ta določila ob sprejemanju v Državnem zboru v korist navedenih skupin spremenjena.

Za vse družine bo dodatna obremenitev tudi povišanje cene vinjet. Povsem nesprejemljivo je, da naj bi se za nekatere družine cena vinjet povečala na 220 EUR, torej za 130%. Za mnoge družine s štirimi in več otroki, družine z otroki s posebnimi potrebami in družine z družinskimi člani, ki imajo gibalno oviro, je 130% povišanje cene vinjet za kombije izjemno in nesorazmerno ter pomeni državno diskriminacijo teh družin. Za mnoge od teh družin je namreč zaradi njihovih potreb kombi nujno potreben družinski avto.

Od Vlade Republike Slovenije pričakujemo, da za družine s štirimi in več otroki, za družine z otroki s posebnimi potrebami, družine z družinskimi člani z gibalno oviro, za zavode in civilnodružbene organizacije, ki kombinirana vozila uporabljajo za prevoz oseb s posebnimi potrebami in osebe z gibalno oviro ter kombije otroških in mladinskih selekcij športnih klubov ter prostovoljnih gasilskih društev velja enaka cena vinjete za kombinirano vozilo kot velja za osebna vozila.

Od vlade pričakujemo in jo prosimo, da v tem smislu včeraj sprejeto sporno uredbo spremeni še pred 1. oktobrom 2013, ko bodo začele veljati nove cene vinjet. Če se to ne bi zgodilo, bi to pomenilo, da država ni pripravljena najbolj ranljivim skupinam iti naproti niti pri ukrepih, ki pomenijo za državo minimalen strošek. V tem primeru bomo 7. oktobra 2013 organizirali pred Državnim zborom in vlado srečanje družin, na katerem bomo v sproščenem in družabnem vzdušju izrazili solidarnost do družin, ki bi bile, če bi v celoti obveljala ta sporna uredba, najbolj prizadete.

Ob tem prijazno prosimo, da se čimprej sestanemo in skupaj poiščemo sprejemljive rešitve za dobro družin v teh težkih časih.

Aleš Primc
vodja Civilne iniciative za družino in pravice otrok

Foto: Žurnal24

 
Značke:

20 komentarjev

  • svitase

    Neverjetno je, da je vlada počakala, da je mimo turistična sezona, da ja ne bi turisti iz tujine prispevali svoj večji delež v suh državni proračun.

  • Gospod Primc, kako to, da ste se oglasili šele zdaj?

    Namreč, moti me tole vaše sprenevedanje. Povsem ste spregledali prave razloge, zakaj je do takšne podražitve vinjet sploh prišlo.

    Dejstvo je, da je bila že sama uvedba vinjet velika napaka. Vinjete je namreč sredi leta 2008 uvedla Janševa vlada, kljub opozorilom stroke o javnofinančni nevzdržnosti vinjetnega sistema. Vendar vlada ni hotela poslušati nikogar, ker je potrebovala populistično rešitev, saj so bile tisto leto volitve. V začetku mandata je odpravila ene nalepke (tiste za tehnični pregled avtomobila), a je uvedla druge (vinjete). Vseeno pa je Janševa SDS izgubila na volitve, kar pomeni, da ljudstvo vseeno ni padlo na Janševo finto.
    V tako majhni državi, ki ima predvsem tranzitne avtoceste, je uvajanje vinjet za osebna vozila povsem absurdno početje. Še zlasti, če pomislimo, da je Janševa vlada leta 2008 za ceno letne vinjete določila smešno nizko ceno (55 evrov). Jasno je, da to pomeni velik izpad dohodkov za vzdrževanje obstoječih avtocest in gradnjo novih. Pahorjeva vlada je to napako delno popravila, ko je ceno dvignila na bolj vzdržnih 95 evrov, saj bi sicer prišlo do sesutja javnofinančne stabilnosti, ne glede na to, da smo morali državljani bolj globoko seči v žep. Vendar so bile vinjete relativno še vedno prepoceni glede na ceno vzdrževanja ter veliko količino tovornega tranzitnega prometa, ki je sicer ostal na klasičnem cestninjenju.
    Tako ali tako pa je vinjetni sistem že v osnovi krivičen do tistih, ki vozijo manj. In se morajo odločiti: ali seči v žep enako kot vsi tisti, ki so vsak dan na avtocestah, ali si za kakšno daljšo pot kupiti vinjeto za en teden ali pa se voziti po vzporednih cestah. Vsakemu laiku je jasno, da klasični sistem cestninjenja, vsaj v zaprti obliki, omogoča plačevanje cestnine v skladu s prevoženimi kilometri. Pri vinjetah pa gre za povsem vsiljen pavšal. In prav zaradi neumnosti Janševe vlade, da je sploh uvedla ta sistem in v startu tudi prenizko ceno imamo sedaj to, kar imamo. Ker je aroganca politike povozila stroko.
    Upam seveda, da ta trapast sistem ne bo trajal dolgo in da bomo dobili enoten elektronski sistem cestninjenja, po katerem se bo obračunal vsak prevožen kilometer. Takrat bo dosežena pravična rešitev, ko bo vsak po proporcionalnem načelu plačal toliko, kolikor je prevozil (kar seveda nikakor ne bo poceni). In upam, da bodo ti frajerji v bodoče premislili o tem, da se v službo pripeljejo z javnim prevozom, namesto da sedaj ponosno razkazujejo svoj pleh, s katerim se morajo zapeljati prav do vhodnih vrat, ker se revčkom škoda zdi prehoditi tistih nekaj sto metrov.

    • Aleš Primc

      Sandi, sedaj imamo tak sistem kot ga imamo in ga bomo očitno še nekaj časa imeli. Prizadevati si moramo, da ga naredimo bolj pravičnega. Vinjetni sistem ima sicer nekaj slabosti, ima pa tudi veliko prednosti, tako da lahko ostane z določenimi spremembami – za nekatere si prizadevamo v tej pobudi, s katero verjamem, da bomo uspeli. Se spomnim, kako smo dokler smo plačevali na kilometre hodili dol z avtoceste, se vozili po lokalnih cestah itn. Če so avtoceste zgrajene, naj se “na polno” uporabljajo, vinjetni sistem to gotovo spodbuja. Veliko ljudi, ki so kljub avtocestam živeli ob zelo obremenjenih lokalnih cestah so, verjemite, zelo hvaležni za vinjete, saj so jim zelo izboljšale kvaliteto življenja. Se pa strinjam, da so “žrtve” tega sistema tisti, ki se zelo malo vozijo po avtocestah. Za te bi bilo treba najti neko rešitev, npr. plačilo cestnine po kilometrih na kamionskih mitnicah.

    • Zanimivo bi bilo analizirati, kakšni so učinki uvedbe vinjetnega sistema. Če ostanem samo pri eni prednosti – manjših zastojih na avtocestah, je to zadosten razlog za pozitivno oceno. Menim pa, da je ta ukrep vplival tudi na zmanjšanje prometnih nesreč na lokalnih cestah, na manjše onesnaževanje z izpušnimi plini.

      Politično neodvisen analitik, bi gotovo našel še kakšen razlog “za”. Nehajmo že enkrat razmišljati o “naših” in “vaših” ukrepih. Podprimo dobre in in bodimo kritični do slabih, pa bomo nekaj naredili za Slovenijo.

      Pobudo gospoda Primca pozdravljam in podpiram. Tudi zaradi uravnoteženosti. Mislim, da je dovolj široka, da ne zagovarja interesov zgolj ene skupine.

      • Kogar moti “nepravičnost” vinjetnega sistema, naj povem, da vse ostale ceste plačujemo ob registraciji na isti način.

        Drugič – vinjete niso prinesle višjih cen za prometni tranzit, saj plačana cestnina ni bila dražja kot sedaj vinjete.

        Šli so pa običajno na Hrvaško na morje – torej enkrat dol enkrat gor. Cestnine jih niso prišle dražje kot vinjete.

        In če upoštevamo, da so nekateri šparali prej in se izogibali cestninskim postajam. Vedeti namreč moramo, da smo imeli več odprtih cestninskih avtocest, kot zaprtih.

        Vinjete so dobra rešitev. Problem je le premočan tovornjakarski lobi, zaradi česar imamo nižje cestnine kot ostale države.

        Pa tudi to je problem, da smo po zaslugi levice plačevali predrage avtoceste – levica je zagovarjala strah pred tujci.

    • Sandi: “Dejstvo je, da je bila že sama uvedba vinjet velika napaka. Vinjete je namreč sredi leta 2008 uvedla Janševa vlada …”
      ====================

      Kakšno napako delajo šele Švicarji, njihova letna vinjeta stane cca 33 evrov.

      Pri slovenski cene vinjete bi morali njeni kupci postati delničarji (solastniki) avtocest.

      • jagdpanzer

        Verjetno bi bila idealna kombinacija elektronskega cestninja za občasne uporabnike avtocest, ter vinjeta v razumnih cenah za redne.

        Veljajo bi upoštevati tudi zaračunavanje glede na dejansko obremenitev ter obrabo, ki jo vozilo povzroča, toda potem bi verjetno avtoprevozniki skočili v zrak.

      • Švica je veliko večja država in ni tako tranzitna.

        • Pa to je neverjetno kakšne traparije tule vidim. Švica je zelo tranzitna država, zato tudi gradijo najdaljši tunel pod alpami (Gotthard, 57 km), so v zadnji fazi.

          http://en.wikipedia.org/wiki/Gotthard_Base_Tunnel

          Slovenija je tranzitni pritlikavec napram Švici.

          • Sandi še ni pogruntal, da z vinjetami kot tranzitna država zaslužimo več.

            Tranzit v obe smeri čez Slovenijo na Hrvaško je težko prišel na 15 eur.

      • Avstrijska letna vinjeta stane 83 eur. Pa so nekajkrat večji od Slovenije imajo nekajkrat več avtocest…

    • Sandi-bandi, kot običajno – brezglavo braniš vlado Bratuškove in po nepotrebnem blatiš Janševo vlado, ki je uvedla dobro potezo – vinjete.

      Navadi se tudi, da levica ni stroka, da Mencinger ni strokovnjak, ampak pokvarjen škodljivec.

      Ti pa papagajčiš to, kar so te naučili levaki.

      Krivo je to, da so pod levimi vladami dovoljevali, da so Zidar in podobni kljukci služili na naš račun, ko smo preplačevali gradnjo cest.

      Tvoja aroganca pa res nima nobene veze s stroko.

  • Pripomnil bi le na navedek neke stroke, glede javno-finančne nevzdržnosti vinjetnega sistema.
    V Avstriji, ki bi morala biti Sloveniji v marsičem za zgled, kjer z nakupom vinjete moreš prevoziti veliko več kilometrov kot pri nas, so cene vinjet naslednje :
    Celoletna vinjeta 80,60 €, pri nas (do danes) 95 €.
    Dvomesečna 24,20 €, pri nas za en mesec 30 €.
    Desetdnevna 8,30 €, pri nas sedemdnevna 15 €.
    Cena liter bencina 95 je v Astriji 1,382 €, pri nas preko evra in pol.

    Pa naj še kdo reče, da nas pri gradnji avtocest ni nihče okradel.

    • Gospod Krpelj,
      kaj vse te nižje cene in višje plače Avstrijcem pomagajo, ko pa nimajo modrookega genija iz Murgelj in njegovih prijateljev!

  • Aleš Primc

    Avtoceste so tudi pomemben dejavnik decentralizacije države, enakomernejšega regionalnega razvoja in tudi gospodarskega razvoja. Seveda to velja za avtoceste, ki se uporabljajo. Tudi ne podpiram tega, da se vinjete s krajšim rokom, ki jih uporabljajo večinoma tujci, navijejo brez vsake razumne mere. To je slaba dobrodošlica za ljudi, ki pridejo k nam, ne samo iz etičnega vidika, tudi iz finančnega. Ne bi me čudilo, če kdo ravno zato, ker bi pri nas močno preplačal vinjeto, ne bi hotel zaviti v gostilno na kosilo ali pa še kam drugam. Nenazadnje smo tudi sami pogosto tujci, ki nas v tujini večkrat brez milosti skubijo. Verjamem, da to nobenemu ni všeč in bi bilo prav, da tistega, kar sami nočemo, da drugi nam delajo, tudi mi njim ne delamo.

    • Aleš Primc: “Avtoceste so tudi pomemben dejavnik decentralizacije države”
      ==================

      Uspešno pokazali kako se boriti proti centralizaciji: Nogometaši Zavrča premagali ljubljansko Olimpijo. 🙂

    • Drage vinjete za tujce sploh niso tako ugodne, saj so v primerjavi z ostalimi državami svinjsko drage.

  • Igor Đukanović

    Gradnja avtocest, zlasti pospeševanje le te v času Janševe vlade 2004-2008, je bilo ekonomsko hudo zgrešena naložba. Na letni ravni avtoceste prinesejo neprimerno manj dobička, kot zanje plačamo obresti. Že enostaven model obrestnoobrestnega računa pokaže, da nas bo (celo državo bo) ta nespametna investicija dolgoročno zadušila in ubila. Skratka državo nam ni vzel nihče. Vzeli smo si jo sami. Sedaj počasi postaja last finančnih institucij iz tujine. Dolgove lahko odplačamo le, če se zgodi kakšen ekonomski čudež.

    In glede cene vinjet. Predlagana diferencijacija cene za različne skupine se mi ne zdi problematična. Seveda če ne draži sistema pobiranja vinjet nesorazmerno zelo. In če je za verjeti, da ne bo prihajalo do večjih zlorab tako pod ceno kupljenih vinjet.

    A celotni sistem pobiranja cestnin ni nekaj, o čem se lahko pogovarjamo v gostilni. In problem rešimo. Že obrestnoobrestni račun je za visokošolsko a neekonomsko šolanega izobraženca pogosto prezahteven. Večina humanistov tudi ima težave s pojmom “cena človeškega življenja”, ki jo izračunamo na osnovi tega, katero varnostno opremo si družine omislijo za svoje otroke in katera se jim zdi predraga. Ter ali uporabljajo varnejše avtoceste ali otroke vozijo kar po cenejših regionalkah. (Problem, ki so ga skoraj zastonjske vinjete odpravile.)

    Po drugi strani imamo problem pravičnosti. Avtoceste smo gradili predvsem za tuje šleperje. A istočasno velja, da smo zato dobili evropske kredite. A račun se nam še vedno ne izide, če za avtoceste ne plačamo tudi slovenski državljani pošten delež stroškov – sorazmeren temu, koliko jih uporabljamo mi. Turiste skubiti dolgoročno namreč ni pametno. Bumerang. In kako pošteno razdeliti stroške med Slovenci. Jaz osebno takoj najdem argument, zakaj je sedanji vinjetni sistem do mene nepošten. Sploh nimam avta. A iz proračuna kot davkoplačevalec jamčim za milijardne kredite, zaradi katerih duši država celoten javni sektor, ki zaradi prevelikega dušenja izgublja kreativnost.

    Tako da sem rahlo alergičen na kakršnokoli kričanje o pravicah za cenejše avtoceste. Problem ni enodimenzionalen ampak zelo kompleksen in tako se ga je treba tudi lotiti. Daleč od vpliva politike v ekonomski (!!!) in prometni (!) stroki.

    • Glede avtocest ni Janševa vlada nič bolj hitela kot ostale, le malo bolj je pritisnila na to, da so končali v roku, pa tudi kakšno garancijo uveljavljala.

  • Aleš Primc

    Če bi se pri gradnji avtocest manj kradlo in bolj kvalitetno delalo (da ne bi bilo treba avtocest že po nekaj letih popravljati), bi bila lahko cena vinjet taka kot v Avstriji. Razlika v ceni od Avstrijske vinjete je davek za gospodarsko-pravosodno-politično mafije, ki so držale roko nad gradnjo avtocest. Ampak kakor je grozno, da je bilo veliko denarja pokradenega, je za prihodnost še huje, da tudi s tem denarjem sedaj ti ljudje držijo v šahu državo.


×
 
Nadaljuj na CASNIK.SI