Spreminjati zgodovino

Matija Gabrovšek 31.7.2012 0:1516 komentarjev

Pred dnevi sem na eni od hiš na Dunajski cesti v Ljubljani opazil spominsko obeležje v spomin na Danila Zelena, vojaškega vodjo organizacije TIGR, ki je padel v spopadu z italijanskim okupatorjem na Mali gori pri Ribnici in sicer 13.maja 1941. Torej dobra dva meseca pred dnem, ki smo ga njega dni praznovali kot dan vstaje slovenskega naroda.

Že vse od časov slovenske pomladi se nekdanji oblastniki krčevito borijo proti vsakršnim spremembam, pri čemer so, seveda ob asistenci poslušnih medijev, v širšo javnost nadvse uspešno lansirali kopico nesmislov, ki pa so se pri ljudstvu še kako dobro prijeli. Od svaril pred grozečim revanšizmom in ustavljanja desnice do hrepenenja po žlahtni desnici in poudarjanja nacionalnega interesa. Ena najuspešnejših floskul pa je bilo prav svarilo pred spreminjanjem zgodovine.

Držite tatu

Pri čemer apologetov komunistične partije in njenih naslednic niti najmanj ne moti, da so prav komunisti po vojni najbolj grobo posiljevali zgodovino in z lažmi pitali šolarje vse do konca osemdesetih. Torej v letih, ko sta se nam menda v Jugi cedila med in mleko, ko smo bili vsi bratje in sestre, ko se ni nikomur nič zgodilo in ko smo pravzaprav živeli tako rekoč v demokraciji. Vladarji pa so se dan in noč razdajali za dobrobit ljudstva.

Ampak mi smo štirideset let praznovali kot dan vstaje proti okupatorju dan, ko je Slovenec dvignil roko nad Slovenca. Dan torej, ki je vsaj simbolično, če ne celo v resnici, označil začetek bratomornega boja. Dan, ki je naznanil začetek revolucije. Datum resničnega spopada, ko se je resničen domoljub spopadel z resničnim okupatorjem, pa je ves ta čas zamolčan ležal skrit nekje v arhivih komunistične vrhuške, njenih služb in upogljivih režimskih zgodovinarjev. Seveda, ko pa se je vse to dogajalo še globoku v času, ko so bili komunisti in nacisti še zavezniki.

Podobna je tudi zgodba z ustanovitvijo Osvobodilne oziroma Protiimperialistične fronte, kjer blage volje še danes praznujemo dan, ko se je slovenska partija obrnila proti zahodnim zaveznikom.

Zgodovina, to sem jaz!

A je že tako, nismo ne prvi ne zadnji, kjer je zmagovalec pisal zgodovino. Vedno in povsod je tako, razlike so le v stopnji profesionalnosti in pokončnosti zgodovinarjev, ti pa sta seveda neposredno odvisni od (ne)demokratičnosti politične situacije. Zaradi tega je vsaka polpretekla zgodovina, kjerkoli na svetu, nujno preveč subjektivna. Tudi v idealnih družbenih razmerah, kjer politika ne bi popolnoma nič vplivala na pisanje zgodovine, bi še vedno obstajal zgodovinarjev osebni pogled, osebne preference, morda celo osebna vpletenost. Za primerjavo lahko vzamemo družino z več otroki. Ko bodo odrasli, je zelo verjetno, da bodo njihovi pogledi na družino pogosto različni. Ne v podatkih, zagotovo pa v doživljanju in razumevanju odnosov.

In prav zato je zahteva po nespreminjanju zgodovine že v osnovi nesmiselna. Ker je polpretekla zgodovina nujno pristranska in kot taka potrebna obnavljanja, vključevanja novih podatkov in pogledov z večih plati. Objektivizacija zgodovine ni nekaj slabega, še manj nenormalnega. Je popolnoma normalen in celo nujen del procesa. Če temu ne bi bilo tako, zakaj bi se torej danes še kak zgodovinar ukvarjal z Napoleonom ali s Stalinom?

Ali pa bomo dali prav tistim zgodovinarjem in politikom, ki danes svarijo pred spreminjanjem zgodovine, do leta 1989 pa se ob dnevu vstaje niso niti enkrat oglasili in povedali prave resnice, pa čeprav so jo gotovo poznali? In naj jim verjamemo, da je razen teh nekaj očitnih laži vse drugo resnica?

Vir fotografije: M.Gabrovšek

Značke:

16 komentarjev

  • Neka znana oseba je rekla, da bi komunizem propadel v enem dnevu, če bi komunisti nehali lagati. In čisto prav je imela. Problem je pa na drugi strani, kjer je hrbet upognjen, biča vajen. Ko bo Slovenec hrbet vzravnal, takrat bo (neo)komunizem propadel in to v enem dnevu.

  • Komunisti so TIGRovce pobijali z njimi znanimi zahrbtnimi ( nočnimi) likvidacijami civilov. Ali pa so jih ovajali fašistom in Gestapu.

  • jozekuch

    Spoštovani,
    prosim torej za podporo.

    http://predlagam.vladi.si/webroot/idea/view/3376/null/comments

    Na portalu se je sicer potrebno registrirati.
    Glas pa lahko oddate tudi anonimno.

    lepe pozdrave

    • partizansko gibanje ni bilo nikoli slovensko, temveč internacionalno, saj že ime pove, da je šlo za vojake partije.
      Torej je poimenovanje slovenski partizani oksimoron ali nesmisel ali dve protislovni besedi, nasprotni besedi.
      Cilj partizanov je bil protinarodni.

      Partizani so bili sami po sebi zločinska vojska saj so temeljili na ideji terorja Partije. Tako kot Al-kaida ali talibani ali SS samo po sebi pomenijo zločinske grupe, tudi partizani sami po sebi pomenijo zločinsko grupo. razen za tiste ovce, ki se nisleno nikoli niso rešili partizanskih pravljic in otroških filmov o partizanih, ki so bili delani po kavbojkah.

      • jozekuch

        partizansko gibanje na slovenskem ima nekatere posebnosti v primerjavi s partizanskimi gibanji v nekaterih drugih deželah, zato se namenoma tako imenuje. Vendar za zadevne potrebe bi bilo sprejemljivo tudi: partizansko gibanje na slovenskem.

        Prosim torej za podporo.

  • @jozekuch
    Glasujem za preimenovanje!!!!

  • jozekuch

    Manca: v ta namen se morate na portalu
    http://predlagam.vladi.si/webroot/idea/view/3376/null/comments
    potrpežljivo registrirati in glasovati.

  • …in potem vrla doktorica zgodovinskih ved kao desna Rosvita Pesek povabi v studio Odmevov še tovarša Pirjevca,da ga bo spovedovala,ta pa jo dobesedno osmeši..
    in potem se čudimo,kako komunistične pravljice večno trajajo.Ni čudno..Sami jim pomagamo

  • Matija Gabrovšek

    Spoštovani gospod Kuch, zločinskost posameznikov in v dobršni meri vodstva slovenskega partizanskega gibanja še ne pomeni, da je bilo zločinsko gibanje v celoti. Večina partizanov se je s čistim srcem borila proti okupatorju in ni imela nič z zločini, ki jih je v imenu partizanskega gibanja počela KP. Prav tako večina partizanov ni imela nič s povojnimi poboji. Zato se mi zdi formulacija vaše zahteve pretirana in je ne morem podpreti, saj bi povzročila mnoge nove krivice. Prav zato pa bi morali svcjo nalogo opraviti zgodovinarji, ki bi edini lahko in nekega dne tudi bodo prišli do objektivnejše sodbe. A se bojim, da je še današnja generacija zgodovinarjev preveč vpeta v dogajanje in zato subjektivna.
    Gotovo pa tega ne moremo pričakovati od brezhrbteničnih zgodovinarjev, ki so sprejemali usluge celo od špicljev, ki so vohljali za njimi ali ki so kot pripadniki manjšine celo v demokratični državi raje uporabljali potujčeno ime od svojega pravega.

    • MEFISTO

      Res je, večina partizanov bi se s čistim srcem borila proti okupatorju, če bi le imela priliko.

      NOB je v glavnem predstavljala spopade med komunistično in antikomunistično vojsko.

      Resnih spopadov z Nemci je bilo le za vzorec, pa še v te, je privolila partija z namenom, da bi sledile povračilne akcije nad civilnim prebivlstvom, kajti imperativ partije je bil, žrtve morajo biti.

      V tem smislu sta bila tipična dva medvojna dogodka, Dražgoška bitka in uboj okrožnega vodje (Kreissfuehrerja) v Celju.

      Oba dogodka sta bila z vojaškega vidika popolnoma nepomebna in nista niti za sekundo skrajšala vojne ali oslabila okupatorja. Oba dogodka pa sta po partijskem načelu, da žrtve morajo biti, povzročila nepotrebne in boleče žrtve.

      Dražgoše so Nemci zravnali z zemljo, vaščane pa bodisi postrelili , bodisi odpeljali v internacijo.

      Za uboj okrožnega vodjev Celju na pragu nemške kapitulacije pa so Nemci obesili 99 nedolžnih civilistov, stotega pa na begu ustrelili.

      Menda so partizani celo opazovali obešanje, vendar niso posredovali.

      Tudi na to se partija ne more sklicevati, da ni mogla pričakovati takega maščevanja, saj so Nemci javno razglasili, da bo za vskega ubitega vojaka padlo deset, za vsakega ubitega oficirja pa 100 talcev.

      Tako je torej okrožni vodja moral pasti.

      Partija in borčevska organizacija bi se morali opravičiti poštenim partizanom in narodu, ker so jih prelepili in pod firmo NOB izvedli krvavo revolucijo.

      Ni torej naključje, da so se ljudje med vojno bolj bali partizanov in terencev kot okupatorjevih vojakov., da o prvih letih po koncu vojne ne govorimo.

      Revolucija in državljanska vojna pa menda še kar trajata.

  • jozekuch

    “Večina partizanov” skoraj ni imela izbire. Vendar resnici na ljubo: “večina partizanov” je imela izbiro.
    Odločili so se za sodelovanje s Slovenskim partizanskem gibanjem, ki je s pobojem preko 1000 nedolžnih Slovencev in Romov do 17.7.1942 storilo temeljni zločin na ozemlju Slovenije.
    Prihodnost in zgodovina, ki je morda nekateri res niso poznali, je pokazala, da so se odločili narobe.

    Vsakršno sodelovanje v tem gibanju je seveda mogoče razumeti, razložiti, velikokrat celo opravičiti, z njim sočustvovati, ga odpustiti itd.
    Vendar ne verodostojno častiti!

    Razmere v katere je slovensko partizansko gibanje na začetku II vojne, pahnilo številne domoljube so bile skoraj brez izhodne. Vendar ne brezizhodne.

    Krivice jim ne delam jaz z mojo pobudo.
    Krivico so si naredili sami,
    krivico jim je storil čas v katerem so živeli,
    krivico so jim storili voditelji,
    krivico jim je storilo njihovo gibanje.

    Upam, da je neka generalna pobuda pristojnim! ministrstvom, ki bi jo lahko tudi vi podprli, možna. Pomagajte mi jo prosim napisati.

    “Čisto srce” je res največ vendar ni dovolj, da se po nekom imenuje vojašnica itd.

    Dovolj imamo nespornih osebnosti, po katerih lahko poimenujemo.

    Eden izmed velikih nagonskih projektov vernikov slovenskega partizanskega gibanja, s katerim nas občila dnevno posiljujejo, je, kako ločiti slovensko partizansko gibanje od množičnih zločinov, ki jih je to gibanje zagrešilo. Dolgoročno to ni mogoče, tudi zaradi dejstev ki jih vi navajate.
    Projekt se sicer napaja v za lase privlečeni dogmi in neverjetni špekulaciji, ki morda celo vas osebno drži v kleščah: »Če ne bi bilo slovenskega partizanskega gibanja ne bi bilo (več) Slovencev in Slovenije.«

    Zgodovina slovenskega uporništva, je dovolj bogata. Ni se za bat!

    Ponovno vas torej prosim za podporo. Ponekod so za pobude “navadnih ljudi” zelo hvaležni.

    • O TIGR-u je pred časom na TVS rohnel brkati “oče naroda” in je med drugim o TIGR – u dejal, da NOB z njimi ni sodelovala zato, ker so bili TERORISTI!!!???

      Franci Koncilija

  • O TIGR – u PA ŠE TO:

    PRED ČASOM SE JE NA TV REPENČIL BRKATI “OČE NARODA”, KI JE MED DRUGIM O TIGR – u
    IZJAVIL,DA Z NJIMI NOB NI SODELOVALA SAMO ZATO, KER SO BILI TERORISTI!!!!
    ZA BOŽJO VOLJO, KAJ SO BILI PA PARTIZANI?

    Franci Koncilija

  • Sposojam si komentar, ki pokaže vso sranje današnjih dni, seveda s podlago o kateri komentirate:

    “Njegova rit(kučanova op.p.) ni rit nekoga, ki bi tam na čolnu ali plaži “koraj” kogar koli zanimala to je rit riti, ki je celo Slovenijo s svojim početjem zasrala.

  • MEFISTO

    V roke mi je prišel Načrt Osvobodilne fronte iz leta 1943, s katerim je partija določila ukrepe za prve ure in dneve po koncu vojne, ki sam zase dokazuje, da rdeča zvezda ne sodi na državne proslave in da pravzaprav sploh ne sodi nikamor.

    V nadaljevanju dobesedno objavljam dele tega načrta. Besedilo ni lektorirano, ker se to ne bi spodobilo, saj so ga pisali komunistični intelektualci, pa še izgubil bi se nekdanji živ partijski jezik..

    » …
    Prvih šest ur po koncu vojne bo odločilnih za komunistično stranko. Če zmaga tedaj bo vladala, če ne, pade za vedno. Če propade, so izgubljeni voditelji in prvaki, zakaj bežati ne bodo mogli nikamor. Zato mora vsak pripadnik Osvobodilne fronte in Komunistične partije brezpogojno izpolniti svojo nalogo in bliskovito likvidirati vse nasprotnike in vse, ki bi bili komunizmu kakorkoli nevarni. Uiti ne sme nihče, zato odgovarjajo tisti, ki so za likvidacijo določeni, s svojo glavo…


    Družina, ki ima v svoji sredi enega samega izrazitega protikomunista, se likvidira totalno, to je do zadnjega dojenčka. Brezpogojno pa morajo biti likvidirani sledeči:

    1. Znani voditelji protikomunističnega in protiofarskega gibanja, voditelji vseh nacionalnih organizacij itd.

    2. Vsi duhovniki, redovniki in njihovi najožji sodelavci.

    3. Likvidirati je treba vso inteligenco, ki ni včlanjena v komunistični stranki. Kdor samo simpatizira z Osvobodilno fronto, mu ne bo prizanešeno, ker bi taki mlačneži utegnili ustvarjati nezadovoljstvo v bodoči sovjetski državi.

    4. Poklati je treba vse trgovce, obrtnike, državne uradnike, zasebne nameščence, in male hišne posestnike in njihove družine.

    5. Jasno je, da morajo izginiti tudi vsi bogataši, veliki posestniki, industrijalci in podobno.

    6. Likvidirani bodo vsi predstavniki dosedanjega reda: častniki, podčastniki,orožniki, policaji, financarji z družinami, razen tistih, ki so člani komunistične stranke.

    7. Med prvimi bodo likvidirani imovitejši kmetje in njihove družine

    Kar se tiče bogatinov, trgovcev, in industrijalcev, ki z denarjem podpirajo Osvobodilno fronto, velja zanje isto, kakor za tiste, ki so navedeni zgoraj. S tem, da so dajali denar za Osvobodilno fronto, so si hoteli rešiti kožo, a se jim ne bo posrečilo.


    Pobijalo se bo po spiskih. Seznam tistih, ki jih je treba likvidirati v Ljubljani, vsebuje 12000 imen Poleg tega bo po naknadni likvidaciji pomorjenih še okrog 8000 ljudi, torej v Ljubljani skupno 20000 ljudi. V Ljubljani bo v glavnem pobita vsa slovenska inteligenca. Praktično za pokolj je to, da je skoraj vsa v Ljubljani. Vodstvo komunistične partije Slovenije sodi, da za Slovence ne bo nikakšne škode, če bodo ostali brez inteligence, saj bo Slovenija le košček velike boljševiške Rusije – bo kot njena skrajna zahodna pokrajina rezervirana zlasti za bodoče sovjetske obrambne naprave. Če naš narod ne bo imel svoje inteligence, se bo že v nekaj letih docela vživel v boljševiško življenje in miselnost…

    Izven Ljubljane bi se po sodbi vodstva Komunistične partije Slovenije moralo likvidirati še 20000 Slovencev. Pobitje 40000 ljudi, to za slovenski narod ne bo imelo nikakršnega pomena.

    Organizacija, ki bo imela nalogo likvidirati vse, ki so na seznamih, je v Ljubljani Ulična hišna zaščita. Ta je organizirana v trojkah in desetkah. Njeno načelo je, da mora v vsaki družini, če ne pa vsaj v vsaki hiši imeti enega organiziranega člana, ki do najmanjše podrobnosti nadzira vse življenje: koliko zaslužijo, kaj kuhajo, kaj govore, s kom se družijo; ki nadzira delo in govorjenje vsakega družinskega člana ali stanovalca ter o vsem poroča svojim višjim. Člani Ulične zaščite so lahko vsi: moški, ženske vseh starosti, tudi otroci. Zato je treba vse člane Ulične zaščite sistematično vzgajati za to nalogo s propagando, z upanjem na rop, itd. Zlasti važno vlogo v Ulični zaščiti igrajo ženske, posebno študentke. Vsak član Ulične zaščite ima nad sabo skrivnega nadzornika, zaupnika Komunistične partije, ki nadzira vse njegovo delovanje.

    Likvidacija bo trajala 1 – 3 dni. V tem času ne o nihče odgovarjal za umore, rope, in tatvine. Agitacijo za Ulično hišno zaščito je treba delati v glavnem z obljubami o ropu, da bodo člani Ulične hišne zaščite v času likvidacije lahko ropali vse, kar je bilo last njihovih žrtev.. Ulična hišna zaščita bo tiste dni gospodar nad vsem. Po preteku likvidacije se bo imovina likvidirancev razlastila v korist države.

    Znamenje za začetek likvidacije bodlo glavno vodstvo Zaščite. Voditelji skupin bodo nekaj dni poprej obveščeni, kakšno znamenje za začetek. Če bo ponoči, bo najbrž za nekaj časa ugasnila luč. Morda bodo tulile sirene v določenih presledkih, ali pa se bodo na kolesih in avtobusih vozili okoli zaupniki Zaščite,. Na znamenje morajo stopiti v akcijo vsi člani Zaščite s pripravljenim orožjem.

    Vsakdo mora imeti pripravljeno svoje orožje. V kolikor ne bo strelnega orožja, mora vsakdo poskrbeti za nože, krampe, sekire, kladiva in podobno. Napad na stanovanje likvidiranca mora biti hiter, odločen in temeljit. Vsako usmiljenje ali oklevanje pomeni izdajo. Pri likvidaciji je treba paziti, da nihče ne uide.«

    Tisti, ki ste dovolj stari in tisti, ki ste se pustili poučiti o tistih časih, se še spomnite, da so načrt uresničevali dokaj dosledno in da so ga, kar se števila žrtev tiče, celo presegli. Seveda,
    saj so s planiranega »obrtniškega« izvajanja krvave rabote prešli na učinkovitejši »industrijski« način izvajanja likvidacij, ki je omogočal velike serije.

  • ZA VELIKIM MEFISTOM ŽE VOHLJAJO STARI UDBOVCI , KI HOČEJO VEDETI ODKOD MU TA ZLOČINSKA DIREKTIVA PARTIJE !