Erotični roman »50 odtenkov sive«

Časnik 16.7.2012 21:4910 komentarjev

Avtor: Mica Škoberne Vir: iskreni.net

50 odtenkov sive (50 shades of Grey) je prva e-knjiga, ki so jo na Amazonu prodali v več kotmilijon izvodih, tiskana različica pa je to številko zasedla v rekordnih 11 tednih (Da Vincijeva šifra je za to potrebovala 36 tenov, tudiHarry Potter se je prodajal slabše). Posebna prednost knjige je ravno njena elektronska različica, saj jo lahko kupiš in na svoji tablici kjerkoli bereš v popolnianonimnosti.

Gre za prvo knjigo iz trilogije, V ZDA in VB pa jo označujejo kot »knjigo, o kateri vsi govorijo« – v telovadnicah, pisarnah, na avtobusih, igriščih, v trgovinah in na spletu naj bi ženske razpravljale o tem, kar pravkar berejo. Pa tudi o tem, kaj se ob branju v njih prebuja …

Vse skupaj ne bi bilo tako nenavadno, če bi šlo za kak običajen, resnično napet, dobro napisan roman z izvirno vsebino. 50 odtenkov sive pa je menda dokaj razvlečenroman z zelo nazornimi, podrobnimi opisi nasilnih spolnih prizorov. »Gre preprosto za pornografijo, ne vem, kako bi lahko kdorkoli trdil drugače. Pripoved je sestavljena iz 9 ali 10 dolgih spolnih prizorov, ki jih povezujejo nepomembna, skoraj banalna mašila iz Anastasiinega študentskega življenja,« zatrjuje eden od moških bralcev, ki se čudi ženskemu navdušenju nad romanom.

 

VAŽNO, DA JE POGODBA!

V središču zgodbe sta namreč privlačen 27-letni telekomunikacijski tajkun in miljarder s temno preteklostjo (zlorabe v otroštvu) Christian Grey ter nedolžna 21-letna študentka Anastasia Steele, ki z njim stopi v posebne vrste razmerje. Podpiše namreč pogodbo, da se mu bo prepustila v vsem – v spalnici in zunaj nje. S tem pristane na vdajanje vsem njegovim sadomazohističnim muham, zalezovanje, klofutanje in bičanje z usnjenim jahalnim bičem, klicati ga mora »gospod«, predpisuje pa ji celo, kaj sme jesti.

Presenetljivo je, da so romanu kljub temu nasilju nad žensko, bičem, verigam in lisicam naklonjene tako »mamice blogerke«, ki se ob romanu čutijo spolno prebujene, kot zagrizene feministke, ki pozdravljajo vse, kar spodbuja pogovor in raziskovanje na področju spolnosti, poniževanje ženske pa jih ne moti, dokler gre za dogovorno razmerje. Morda tudi zato, ker je avtorica romana ženska, pred tem neznana britanska pisateljica erotičnih zgodb in mama dveh otroke E. L. James.

 

ZAKAJ BEREJO?

»Kar se mi zdi neverjetno, je to, da vse tem supermotivirane, pametne, izobražene ženske izjavljajo, da je to najboljša stvar, kar so jih kdaj prebrale,« se čudi 38-letna pravnica Meg Lazarus. »Ne razumem. Toliko je nasilja v njej in ta tip je včasih prav zoprn.«

»Gre za prvi erotični roman, o katerem smo se pogovarjales prijateljicami. Ženskam se nekako zdi, da je OK, če jo bereš. Za ženske je sicer tabu priznati, da gledajo pornografijo, ampak iz nekega razloga je povsem OK priznati, da bereš to knjigo,« pojasnjuje anonimna bralka.

»Mislim, da se po branju te knjige začneš spet počutiti seksi,« pravi Lyss Stern, ena prvih oboževalk trilogije. »Ponovno prižiga ogenj v mnogih zakonih.« Mamica treh otrok iz Los Angelesa pa razlaga: »Nekatere ženske na našem koncu so tako padle v branje, da so celo pozabile iti po svoje otroke v šolo. In ko odložiš knjigo, si kar zaželiš imeti spolne odnose s svojim možem. In to pogosto.«

 

VEČ KNJIG – VEČ OTROK?

Priljubljenost romana in »poživljajoči« učinek vsebine naj bi se kazal v spalnicah, prof. Ellis Cashmore s Staffordshorske univerze pa napoveduje tudi učinek na rodnost: »Glede na milijone prodanih izvodov je povsem razumno predpostavljati, da bomo čez kakih devet mesecev priča ‘baby boomu‘«. Nekatere ženske svoje nosečnosti že opisujejo kot »Greyev otrok«, »otrok 50 odtenkov« ipd.

Navdušenja žensk pa nekako ne delijo moški, ki so do knjige veliko bolj zadržani. Mož ene od navdušenk v Veliki Britaniji je izjavil: »Moja žena mi najeda s tem, že odkar je knjiga prišla ven. Zadnjič je prišla domov z nekaj seks igračkami in sijočim izrazom na obrazu. Ampak, če sem čisto odkrit, meni je vse skupaj odbijajoče

 

TEORIJE SE VRSTIJO

Strokovnjaki, komentatorji in blogerji po vsem svetu pa se sprašujejo, v čem je mikavnost romana in zakaj ženske sanjarijo o takšni nasilni podreditvi moškemu, kaj je za ženske tako privlačnega v opisih zlorabe.

Ena od teorije je, da se v času, ko je moška dominanca zamajana, ko same prevzemajo vedno več odgovornosti in začenjajo povsem obvladovati tudi nekatera doslej moška področja, ženske čutijo preobremenjene in osamljene. Lik moškega je izgubil težo v njihovih življenjih in očeh, saj vse sloni na njih. V tej osamljenosti začenjajo sanjariti o moškem, ki bi se mu lahko prepustile, o moškem, ki bi jih obvladal, poskrbel zanje (Christian Anastasio tudi razvaja s svojim bogastvom in izjemno skrbi zanjo). Psihologinja Katie Roiphe razmišlja: »Morda gre za to, da imeti moč ni vedno tako prijetno, celo za ženske, ki smo v tem duhu odraščale; morda pa si enakosti želimo samo občasno in na samo določenih področjih; lahko da so moč in vse njene zahteve tudi dolgočasne. /…/ Morda te fantazije o spolni predaji ponujajo oddih, pobeg od turobnosti in naporov enakosti.«

En od razlaga pravi, da so ženske tako odtujene od svojih teles in občutkov, da jih zato privlači, prebuja in vzburja šele nekaj tako intenzivnega in skrajnega, kot je občutenje strahu in bolečine. Zanimivo je, da je na Japonskem po lanskem rušilnem potresu in cunamiju močno upadlo zanimanje za sadomazohistične spolne prakse. Ko sta strah in nevarnost postala resnična in zares grozeča, sta izgubila svojo mikavnost. Zanimivo je, da tudi v Sloveniji obstaja klub, ki združuje privržence vezanja, kaznovanja, nadvladovanja in podrejanja (BDSM), njegov spletni forum pa ima 670 članov in več kot 27.000 prispevkov.

Nekateri opozarjajo na neverjetno hrepenenje žensk po tem, da bi bile opažene, potrjene, vredne, pomembne, dragocene v moških očeh, in da so za to pozornost in potrditev pripravljene pristati na karkoli: »raje zlorabljena kot prezrta« ta pojav opisuje ena od komentatork, Christine Dalessio.

V LUČI TEOLOGIJE TELESA

Zanimivo je na celoten pojav pogledati skozi teologijo telesa Janeza Pavla II.

Teologija telesa razlaga, da moški in ženska v spolnosti postaneta dar drug drugemu – v varnih okvirih poročne ljubezni (ki je svobodna, zvesta, rodovitna in popolna) se drug drugemu podarita z vsem svojim bitjem, kar se izrazi v telesni združitvi. Naša telesa so ustvarjena in oblikovana za takšno združitev v podarjanju, zato po tem močno hrepenimo. V tem hrepenenju pa lahko tudizgrešimo, če izgubimo izpred oči logiko daru. Če svoje hotenje postavimo na prvo mesto in drugega zgolj uporabimo za svoj užitek, ga popredmetimo. Ob tem spregledamo, da se prava izpolnjujoča spolnost zgodi le takrat, kadar sta dva drug drugemu svoboden in dragocen dar.

V tem junaka romana, Grey in Anastasia, zgrešita. Oba pravzaprav hrepenita po tem daru. Grey si tega daru ženske tako močno želi, da se odloči, da si ga bo na nek način kupil, vzel, se ga polastil. Anastasia si tudi želi biti dar za drugega, želi se prepustiti, vendar ob tem ne vidi, da se pravo podarjanje ne zgodi v strahu, bolečini, ponižanju. Ker se ne zaveda dragocenosti in vrednosti sebe kot daru, pristane na popačeno in zgrešeno različico. Ne prepusti se nekomu, ki v njej vidi dar, ampak nekomu, ki v njej vidi predmet. Kar je nevarno. In boleče.

 

NEVARNA LOGIKA, KI PUŠČA V SIVINI

Logika resničnega podarjanja v spolnosti je sicer v obliki hrepenenja vpisana v vsakega od nas, a danes tako zabrisana, da jo lahko zlorabi vsaka stvar, ki samo diši po tem. In »50 odtenkov sive« očitno diši po tem, čeprav na koncu pušča grenak okus … Prebuja hrepenenje po tem, da bi se zmogli v popolnem zaupanju, brez zadržkov, brez zavor prepustiti drugemu, ki bi poskrbel za nas, nas osrečil, izpolnil. Na to mesto pa namesto tega vstopata bolečina in zloraba. Ki smo ju celo pripravljeni sprejeti in opravičevati!

Kaj neki se dogaja v spalnicah, kjer iskrico prebuja omenjeni roman? Ali gre za resnično poživitev spolnosti in zakonov ali le za iluzijo tega? Ali roman spodbuja k podarjanju zakoncev drug drugemu ali še bolj briše podobo o logiki podarjanja in utrjuje podobo o sprejemljivosti popredmetenja drugega za svoj užitek. Pri čemer ni pomembno, ali lisice domov prinese žena ali mož.

Resnična ljubezen, ki se izrazi v osrečujoči spolnosti, namreč ne veže, ampak daje vso svobodo, spoštuje in občuduje, upošteva, je nežna in rahločutna, neguje, ljubkuje in zdravi namesto rani. In ne potrebuje nobenih pripomočkov, nobenih skrajnih spodbud (ker ni otopela), prebuja se v odnosu in ne prihaja od zunaj. Podobe od zunaj kvečjemo rušijo njen mir, zamegljujejo lepoto, hromijo. Zato knjige, o kateri sem toliko brala in me njena priljubljenost vznemirja in dela radovedno, nočem prebrati.

Bojim se, da omenjeni roman ne bo uspel odgovoriti na prebujena hrepenenja, ampak bo mnoge pare pustil še naprej tavati med neštetimi odtenki sivine … A mišljeno je bilo, da bi živeli in se ljubili v barvah!

10 komentarjev

  • Vrhunska knjiga! Priporočam vsem, ki si želijo razširiti znanje o človeški spolnosti in/ali poskusiti v spolnosti nekaj res vznemirljivega.

    • ha ha ha

      če je pa to vrhunska knjiga:)

      hude so vaše težave.press

  • Primož

    Zahod je že tako dekadentno izrojen, da je edina rešitev, da nas okupira kaka islamska država in nas zaščiti pred njegovimi demoničnimi vplivi. Jest krščanske države, ki bi to lahko naredila, ne vidim, že vse so pod Satanovo oblastjo.

  • “Smisel življenja je v tem, da se vzpostavi Božje kraljestvo na zemlji, to je v tem, da egoistično, sovraštva polno, nasilno in nerazumno življenje nadomesti življenje ljubezni, bratstva, svobode, razuma.” Mahatma Gandhi

  • “Zato knjige, o kateri sem toliko brala in me njena priljubljenost vznemirja in dela radovedno, nočem prebrati.”
    čestitam avtorici za čudovito recenzijo in vrednostno analizo neprebrane knjige.
    zakaj tega nismo smeli početi v osnovni šoli pri domačem branju..?

    • Mietzsche

      Verjetno zato, ker so javne šole gnezda marksistične ideologije smrti

  • veteranka

    Če se najboljše skvari, postane najslabše (spolnost).
    Če bi živeli po napotkih Janeza Pavla II bi imeli že na zemlji nebesa, ne pa sivine.
    Morda je pokojni Janez Rugelj, le imel prav,ko je trdil, da mora biti mož GOSPODAR ?