Operacija Maribor
V javnosti se neprestano pojavljajo članki v zvezi z mariborsko afero, ki so v glavnem vsi uglašeni na obsodbo vodstva Cerkve na Slovenskem. To velja tudi za tiste, ki jih beremo v katoliškem časopisju. V mislih imam zlasti obsežen članek Bogdana Žorža v eni izmed zadnjih številk Družine, pa na nekoliko starejša besedila p. Bogdana Knavsa, p. Branka Cestnika in Urške Makovec, ki so bili prav tako vsi objavljeni v Družini. Osnovno sporočilo teh in podobnih sestavkov je, da se je Cerkev preveč ukvarjala z zemeljskimi stvarnostmi, z bogatenjem, z željo po oblasti, namesto da bi bila »evangeljska« in se posvečala izključno duhovnosti.
Pustimo ob strani teologijo, ki je v ozdaju takšnih besedil: krščanska se najbolj ne zdi, saj krščanstvo temelji ravno na inkarnaciji, na vstopu duhovnega v materialno. Dematerializirana Cerkev, kakršno si predstavljajo omenjeni pisci, bi zato bolj spominjala na kako manihejsko ali katarsko ločino kot pa na Kristusovo Nevesto. S tem seveda nočem reči, da je (kot bi želel marsikateri sodobni teolog) krščanstvo zvedljivo na sekularizacijo, na prepustitev svetu in njegovi logiki. Gre seveda tu za iskanje pravega ravnovesja med tem, da smo v svetu, a ne od sveta. Norma tega ravnovesja je seveda Jezus Kristus kot nam ga oznanja dvatisočletno učiteljstvo Cerkve.
Ne izključujem možnosti, da je kdo od duhovniških akterjev mariborskega ekonomskega kolapsa zapadel temu tipu teologije, ki izenačuje krščanstvo s sekularizmom in ki se je med nami razširila zlasti v času po II. vatikanskem koncilu kot posledica njegove težnji po prilagajanju krščanskega sporočila svetu. Je pa res, da nisem v nobenem izmed prispevkov, ki so se kritično izrazili o vlogi cerkvenega vodstva v okviru mariborske afere, zasledil kakršnekoli problematizacije koncilskih »širokosrčnih« pastoralnih direktiv. Morda pa se bo komu posvetil ta problem, ko nas bo o sekularizaciji kot bistvu krščanstva poučil znameniti ultra-koncilski teolog Hans Küng, ki prihaja konec meseca v Maribor. Morda nam bo povedal, da je bila temeljna napaka mariborskega cerkvenega vodstva v tem, da se je premalo prepustila svetu in njenim kapitalskim silnicam …
Vendar na tem mestu bi rad spregovoril o oprijemljivejši temi, za katero kot vidim, naši kritični pisci ne vedo ali pa o njej nočejo pisati. Gre za vprašanje, ali sploh iskati krivca za nastale ekonomske težave znotraj Cerkve ali pa raje nekje drugje.
Dr. Ivan Štuhec (mož, ki je prav gotovo od blizu poučen o dogajanju v mariborski nadškofiji) je v enem izmed komentarjev v nedavni številki Družine govoril o »krtih«, ki so glavni problem mariborske zgodbe. Kaj je imel natančneje v mislih s to prispodobo nam postane nekoliko bolj jasno, ko pogledamo enega izmed njegovih lanskih besedil v istem tedniku, kjer sumi, da je denar iz T-2 (bojnega konja mariborskega cerkvenega gospodarstva) bil uporabljen za financiranje stranke KDS. Jože Duhovnik, njen predsednik, je zagrozil s tožbo proti Štuhecu, ki je pa do danes še ni bilo. V navedenem intervjuju Štuhec, dalje razmišlja o tem, da so »nekateri snovalci T-2 zaradi lastnih interesov delovali rušilno, ker so od vsega začetka načrtovali, da bodo ta projekt v nekem trenutku moralno diskreditirali in si ga poceni prisvojili,« in »da je marsikateri denar iz T-2 odpotoval tudi za druge namene«. Katere namene je imel v mislih dr. Štuhec? Na to nas je spomnil v oddaji Pogledi Slovenije pravnik Ivan Kukar in sicer, da se zdi v ozadju vse te zgodbe ona znamenita zamisel o »žlahtni konservativni stranki«, o kateri je večkrat govoril Milan Kučan. Znano je, da v kontekst te zamisli spadata projekta združevanja strank SLS in SKD leta 2000, pa nastanek stranke KDS pred volitvami leta 2008. Ali ni torej zanimivo, da je glavni mož T-2 Miran Kramberger skupaj s samim Mirkom Krašovcem, bil med glavnimi akterji omenjenega združevanja strank ter je aktivno sodeloval pri nastajanju KDS. V luči teh povezav, o katerih (začuda?) v javnosti ni prav veliko govora, se kaže projekt T-2 in celotnega mariborskega cerkvenega gospodarstva do vratu ujet v koncept »žlahtnega konservativizma«, t.j. partijsko vodene desnice, kakršno si na Slovenskem želijo post-partijski akterji. Če omenjene (verjetne) predpostavke držijo, potem problem mariborskega projekta ni bil v zavezanosti nemškemu modelu cerkvenega gospodarstva, v katerem ima Cerkev dovolj premoženja, da plačuje vse svoje dejavnosti, pač pa v servilnem postboljševiškem modelu Cerkve kot navidezne opozicije partijskim strukturam. Če torej tako dojamemo ravnanje glavnih akterjev mariborskega cerkvenega gospodarstva (M. Krašovec in M. Kramberger), potem je tudi zlom, ki je sledil, treba razumeti bodisi v smislu že vnaprej načrtovanega, hotenega zloma, ki obogati nekatere in oblati Cerkev (o čemer je govoril Štuhec v navedenem odlomku), bodisi v smislu, da se projekt trnzicijski levici glede na dano krizo ni več splačal in so ga zato likvidirali in ob tem oblatili Cerkev. Vsekakor je evidentno, da je zlom povzročilo tržno vprašljivo ravnanje NLB (ekonomske trdnjave tranzicijske levice) s posojili mariborskega cerkvenega gospodarstva.
Zato vse, ki mislijo še naprej napadati Cerkev na Slovenskem izhajajoč iz mariborske afere pozivam, da glede na navedene podatke, upoštevajo tudi nakazano razlago kot možno in kot verjetno. Da torej upoštevajo možnost, da danes kakor že ves čas odkar imamo opravka s komunizmom, Cerkev na Slovenskem ne boleha zaradi sle po oblasti, pač pa za naivnostjo, da je mogoče s komunisti plodno sodelovati. Temu kocbekovskemu refleksu je treba storiti konec. Primeren kraj in čas za to bi bil katoliški shod.
13:06
Odlično! Cerkvi se maščuje delovanje iz zakristije. Da pa ne bi zašli preveč v koncept zarot, si želim izvedeti več o projektih v katere je škofija vlagala. Kajti če škof reče, da bi rad kredit, bi težko našel bankirja, ki bi mu rekel ne.
13:23
Ivo, zadnje tri povedi podpišem. In to je bistvo vsega, kar oba želiva povedati. Do tega sicer prideva z različnih zornih kotov, a to je čar svobodnega razmišljanja. Različni pogledi in konstruktivno napet diskurz (tudi med nami) so nujni za razvoj trezne misli. Vse dobro!
14:48
Veseli me ko preberm , to kar sam menim glede materialne podbe Cerkve. Inkarnacija nam dela veliko problemov. Najraje bi bili zgolj duhovna bitja, da bi bili obvarovani vseh skušnjav greha. Ampak saj je vedar greh proti Duhu hujši, padli angeli se ne morejo pobrati, dočim človek kot inkarnirano bitje lahko. Materialno bogastvo je veliko breme, ki nalaga velikansko odgovornost, veliko laže je živeti brez njega.
15:17
Teorija zarote se zdi zelo verjetna. Kar pa ne pomeni, da je Cerkev brez krivde. Žal se zdi, da katastrofalne posledice svoje poslovne naivnosti Cerkev nadgrajuje še s PR katastrofo. Iskanje predvsem zunanjih krivcev ob zgolj simboličnem opravičilu javnost dojema kot izogibanje svojemu delu odgovornosti.
P. Knavs ima povsem prav.
15:56
Težko da gre v primeru KDS za teorijo zarote, prej za politično šarlatanstvo, ki pa je Slovenijo stalo veliko denarcev. Če prištejemo glasove KDS na volitvah 2008 k NSi in računamo, da bi pri tej stranki ostal še kakšen glas, ki ji je zaradi preračunljivih volilcev pobegnil, bi imeli jeseni 2008 v parlamentu precej drugačno sliko, naslednje štiri leta malenkost drugačno vlado in letos jeseni volitve.
Imam pa še eno pripombo na lahkonost uporabe samostalnika “obsodba”. Sem mislil, da so razne “obsodbe” in “grožnje” razervirane za lahkotnejše novinarstvo. Kolikor sem jaz bral prispevke, ki jih navaja avtor, bi težko našel sledi obsojanja, če že, ob zelo svobodni interpretaciji bralca, kakšno obtožbo. V omenjenih člankih je šlo predvsem za podajanje mnenja, pogleda, opozarjanja na sporočilo Veselega oznanila, ali, če hočete, za klic k odgovornosti in pojasnilu.
16:16
Vsekakor je evidentno, da je zlom povzročilo tržno vprašljivo ravnanje NLB (ekonomske trdnjave tranzicijske levice) s posojili mariborskega cerkvenega gospodarstva.
Gospod Ivo. Gospod pomožni škof Anton Jamnik je brat gospoda Slavka Jamnika, nadzornika v NLB. In predsednik vlade je bil JJ.
Če je Cerkvi res toliko do osamosvojitve od politike in svojega poslanstva potem se ne bi zadnjič zopet skrila pod krilo SDS v parlamentu ko je bil predlog o financiranju Cerkve iz prostovoljnih dohodninskih prispevkov državljanov. To predlaga še celo vlada na Poljskem. Pri nas pa tak vik in krik o ideoloških predlagateljih levice. Res je, huje je kot pred 20 leti. A ne zaradi levice pač pa zaradi nekaterih predstavnikov Cerkve, predvsem takih kot je G. Granda, ki ne pozabi povsod razglašati svojega pogleda na levico. Pa medijev kot je Reporter in g. Turk. S svojim ščuvanjem vnašajo razdor v narod, a pokopali bodo Cerkev samo. Jama je že skopana.
Podpihovalci in tisti škofi, ki so se spajdašili s kapitalsko logiko in SDS jo bodo pa notri zvrnili.
Ne vem če veste ampak v Ameriki je strogo prepovedano verskim skupnostim, ki so oproščene davkov kakorkoli podpirati ali sodelovati v političnem prostoru.
IRS code
Organizations that are exempt from income tax law under section 50 1(a) of the Internal Revenue Code as organisations described in sections 50 1 (3) may not participate in, or intervene in (including the publishing and distributing of statements), any political campaign on behalf of (or in opposition to) any candidate for public office.
Sedaj se celo govori da je Cerkev vmešana v druge ekonomske projekte naše države. V TEŠ 6. Kdo bi vedel. Glede na to da so škofi še mesec nazaj prikrivali rubež MB nadškofije, čeprav se je postopek začel že v letu 2011, ni izključeno da se boji da bi imela tudi v TEŠ 6 izgubo, če bi ostal projekt brez poroštva. Vsekakor bi bilo primerno pojasnilo. Čimprej.
17:20
Navedbe glede davčne zakonodaje v ZDA ne držijo oz. so razumljene narobe. Organizacije po 26 USC § 501(c)(3) so oproščene davka na dohodek (poleg cerkva še mnogo drugih neprofitnih organizacij, npr. športne). Zaradi tega so jim prepovedane določene aktivnosti. Če te aktivnosti izvajajo, izpadejo iz oprostitve, njihovi donatorji pa za donacije njim tudi izgubijo olajšavo.
Omenjenim organizacijam je prepovedano:
1. Izvajati aktivnosti lobiranja (direktno kontaktirati in prepričevati tiste, ki imajo vpliv na sprejemanje zakonodaje) v prevelikem obsegu (verske organizacije lahko zapravijo za te aktivnosti do 5% prihodkov oz. do 1 milijon dolarjev letno, cerkve same pa niti dolarja, razen za plačilo delavcev, kar pa se ocenjuje od primera do primera, upošteva pa se tudi prostovoljstvo). Za lobiranje se ne šteje prirejanje okroglih miz, priprava in distribucija propagandnega materiala, in kakršnekoli druge aktivnosti informiranja javnosti.
2. Kakorkoli direktno promovirati (ali nagovarjati proti) konkretne kandidate med kampanjo za politične funkcije. Za promocijo konkretnih kandidatov (ali proti njim) se ne štejejo informativni dogodki, ki niso organizirani pod zastavo določenega kandidata ali stranke, in neopredeljeno nagovarjanje volivcev, naj se udeležijo volitev. (vir: http://www.irs.gov/pub/irs-pdf/p1828.pdf)
Večina aktivnosti v političnem prostoru je torej dovoljena že cerkvam, še več (vendar tudi ne vse) aktivnosti pa drugim verskim organizacijam.
20:46
Zanimivo. Ali lahko definirate razliko med Cerkvijo in versko organizacijo v USA in pri nas?
Drugo pa je seveda da je to pravno določilo, ampak kaj pa mnenje in usmeritev ali bolje rečeno politika Cerkve, naše Cerkve glede političnega opredeljevanja ? To pa je politično vprašanje !
Torej moje mnenje sem že izrazila, ne gre za zavračanje posvetnega, gre za neke vrste celibat. Ali pa redovniško usmeritev. Če Cerkev meni da je celibat potreben glede stanu potem jaz mislim da je potreben glede gospodarstva in politike.
V časih krize se je v Cerkvi črpalo iz redovništva. A potem so se vrnili stari časi in stari grehi.
Mislim pa da stari časi zdaj nepreklicno odhajajo in prav je tako. Kdor se boji pa že ve zakaj ali pa preprosto ne zaupa.
23:48
Za ZDA iz vira, ki sem ga omenil:
Because special tax rules apply to churches, it is important to distinguish churches from other religious organizations. … Religious organizations that are not churches typically include nondenominational ministries, interdenominational and ecumenical organizations, and other entities whose principal purpose is the study or advancement of religion.
Churches and religious organizations may be legally organized in a variety of ways under state law, such as unincorporated associations, nonprofit corporations, corporations sole, and charitable trusts.
Pri nas te ločitve v zakonodaji, kolikor mi je znano, ne poznamo. Zakona o verski svobodi govori o cerkvah in drugih verskih skupnostih, ki pa jih povsod izenačuje, tudi definira jih na enoten način. Te organizacije v 5. členu opredeljuje kot splošno koristne organizacije, predvideva pa možnost sofinanciranja prispevkov za socialno varnost določenega števila uslužbencev teh organizacij.
Z davčnega vidika se nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča ne plačuje za zemljišče, ki se uporablja za potrebe obrambe, diplomatskih aktivnosti, mednarodnih organizacij in za verske dejavnosti, za storitve, ki jih opravijo nepridobitne organizacije s cilji politične, sindikalne, verske, rodoljubne, filozofske, humanitarne ali državljanske narave, in dobava blaga, ki je neposredno povezana s temi storitvami, pa ni potrebno plačati DDV.
Cerkev se lahko in se naj ukvarja z vsem, kar je skladno z naukom in njenimi nalogami oz. pripomore k uresničevanju njenih nalog. Če pa na nekem področju ne vemo/znamo/zmoremo/nočemo večino časa delati tako, kot bi bilo potrebno, potem je bolje da se takega področja sploh ne lotevamo (prim. Mt 18,8-9).
21:12
Hvala. Moram reči da iz vaše razlage in iz najnovejšega pogovora z nadškofom Stresom se mi zdi da gre slovenska Cerkev po napačni poti v vedno večjo politizacijo in komentiranje dnevne politike. Moram reči da se veliko bolj strinjam s pogledom g. Ivana Štuheca.
Kar se tiče zakonodaje in društev očitno imamo podobno razdelitev pa vendarle ne isto. Vendar s emi postavlja vprašanje če ni dovoljeno Cerkvam aktivno agitiranje na volitvah, kako potem razlagati lobiranje pri politiki, ki pa vendarle obstaja, saj se sprejemajo dogovori in podpisujejo pogodbe. Zdi se mi da je zakonodaja zelo dvoumna. Še enkrat pa se mi zdi da to Cerkvi prav nič ne koristi ampak je medvedja usluga. Ko sem brala zadnji pogovor z n. Stresom danes je opisal svoj pogled na položaj Cerkve v samih političnih terminih in povezavah. Še kulturo je povezal v isti obroč. Obroč proti Cerkvi. To državo deli. Vendar on to vidi le s svoje politične perspektive, ki je protileva. To je šlo predaleč.
17:24
Tina, financiranje socialnega zavarovanja duhovnikov je komunistični izum. Cerkev je nasedla, ja. Teli prispevki so se jim zataknili v grlu, da ga ne morejo več niti ven potegnit. In še polno je teh trikov, ki jih je Cerkev brez razmisleka pogoltnila. In odšla v zakristijo, molči in se oglaša samo ko družba pride navzkriž s kanonskim zakonikom. Imaš pa prav, ko se vplete v osebne kampanje, je zelo neokusno. Na primer, nekoč so podprli Brezigarjevo, da bi jo novinarji ujeli da ne zna naštet štirih evangelijev… A škofi so jo pa kar podpirali.
16:30
Ajme, vsi drugi krivi razen mene. Kako šentflorjansko. Nobene komunajzerske zarote ni – zgodba je bolj preprosta in enaka kot v podjetjih slovenske zarjavele železnine; s podjetji ne znamo upravljati! Kdo je nadzoroval Krambergeja v T2. Karkoli si je možak zmislil, to je dobil! Koliko so preplačali dela Krču? Po moji oceni, pa nimam insajderskih informacij, topelt. Gre za preprosto požrešnost, ki se je nadaljevala v goljufijo.
18:14
Dokler škofje ne bodo objavili pot denarja, do takrat velja, da je marsikateri sold zgini v žepih pravovernih. AMEN!
19:40
Če bi Ivo Kerže vedel, da je bilo podobnih zgodb znotraj Cerkve že kar nekaj (mariborska je zaradi že neverjetnih razsežnosti pač odmevala v javnosti), ne bi tu objavljal takih teorij.
6:05
Že od pradavnine vera ni bila le duhovna dejavnost človeka, terjala je tudi materialno komponento. V imenu vere so ljudje gradili verske objekte.
Ti so postajali vedno bolj in boolj monumentalni. V večini primerov so postajali darovi bogovom.
Tudi krščanstvo se ni moglo in se ne more odpovedati tej tradiciji.
Krščanska skupnost se je zato že zelo zgodaj morala začeti ukvarjati poleg strogo verskih, duhovnih aktivonsti, tudi s povsem materialnimi zadevami, saj si je pričela graditi dom.
Sprva so rasle skromne cerkvice, pa katakombe, pa votline okrašene s svetniki.
Ščasoma, ko je bilo kristjanov več, so pričele rasti mogočne cerekve in mogočni samostani. Za vzdrževanje in za gradnjo novih je cerekev potrebovala materialna sredstva. Prostovoljni prispevki niso zadoščali, zato so ob cerkvah in samostanih nastajala posestva, ki so bila dolga stoletja vir prihodhov za vzdrževanje cerkva in samostanov.
Znano je, da so blestči oltarji in monumentalne cerkve z mogočnimi zvonovi in orglami ter petimi mašami, vabili vernike tudi iz daljnih krajev in omogočili visoke prihodke, ki so se zlivali v cerkvene blagajne in te so financirale najvrednejše verske spomenike.
V bistvu cerkveno gospodarstvo še sedaj vzdržuje Cerkev.
V Sloveniji, ki je doživela boljševistično revolucijo in kjer so revolucionarni komunisti sledili marxovim navkom o opiju za ljudstvo, so na najrazličnejše načine skušali vpliv Cerkve zmanjšati.Če že ne popolnoma zatreti. Prvi ukrep je bil preganjanje, zapiranje in celo pobijanje duhovnikov. Izgon nun in menihov iz laičnega sveta. Sledila je zaplemba cerkvenaga premoženja in končno je sledil ideološki boj, ki traja še danes z demonstracijo Majde Potrata in Tamare Vonta ob posilstvu z verskim zakonom.
Z nacionalizacijo cerkvenega premoženja so komunisti ogrozili ne samo cerkveno torej versko dejavnost, ogrozili so vzdrževanje verskih objektov in upeljali sistematični propad kulturnih spomenikov.
Ni treba daleč, samo čez mejo v Avstrijo in seznanimo se lahko, kako posluje tam v svobodni demokratični državi verska skupnost.
Avstrijcem je jasno, da so za vzdrževanje silnih samostanov in cerkva neprecenljive kulturne vrednosti, potrebna sredstva, zato dopuščajo cerkvi gospodarsko dejavnost. Samostani so v principu gospodarski centri, ki s svojo gospodarsko dejavnostjo ustvarjajo za materialno samostojnost cerkve. S sredstvi, ki jih pridobivajo z gospodarsko dejavnostjo vzdržujejo drage cerkvene objekte, po potrebi zgradijo tudi kakšnega novega, z viški pa financirajo karitativno dejavnost in pred vsem misijone v nerazvitem delu sveta. Ti misjoni pa so odskočna deska za lansiranje avstrijske trgovinske dajavnosti. Saj misjonske postaje dvigujejo gospodarski razvoj v revnih državah tretjega sveta in ta svet potrebuje dobrine, ki jih lahko nudi avstrijsko gospodarstvo.
Vsega tega seveda prosvetljena Majda Potrata ne ve.Avstrija je za njo oddaljena vsaj tri svetlobna leta, ona pa ki tiči globoko v marxistični prazgodovini, nima informacij o tem, kako posluje cerkev v demokratični državi, ki je sicer od države ločena, ni pa zatirana.
Od tu dalje pa je potrebno analizirati gospodarski zlom mariborske nadškofije.
Ni greh, če se cerkev ukvarja z gospodarstvom. Od pradavnine je vera bazirala na materilani osnovi in tudi steber katoliške cerkve predstavlja materilna osnova, cerkveno gospodarstvo. Materilana osnova omogoča izvajanje obredov, vzdržavanje cerkvenih objektov in tudi karitativno dejavnost.
Mariborska nadškofija je želela takšno stanje vzpostaviti, žal je delno zaradi krize, dalno pa zaradi razmer v Sloveniji, naletela na previsoke ovire in propadla.
Tukaj je potrebno omenit dejstvo, da slovensko finančno področje še vedno obvladuje udbovska klika, ki je izrazito nenaklonjena cerkvi, kar tudi javno demonstrira (zakon, Gulič, veleposlanica v Vatikanu, enačenje cerkve z belogardizmom in podobno).
Cerkev zaradi časovno dolge odsotnosti iz gospodarstva ni uspelo usposobiti gospodarskih strokovnjakov, ki bi bili kos ustanovitvi gospodarskih podjetij, ki bi z gospdarsko uspešnostjo zagotavljala materialno bazo za cerkev, ki bi tako prišla do sredstev za ohranjanje cerkvenih objektov, za karitativno dejavnost, morda misjonstvo in pomoč pri ekspanziji slovenskega gospodarstva v tretji svet.
Žal je želja po uvedbi gospodarstva propadla. Poleg cerkvenih akterjev so propad povzročili tudi zunanji faktorji s tihim odobravanjem države. Država si je sama zaprla pot, da bi gospodarsko samostojna cerkev prevzela skrb za ohranjanje cerkvenih objektov, za karitativno dejavnost.
Kaj čemo, po Marxu je potrebno ideološkega sovražnika dotolči. In so ga!
8:50
Berem: “Ni greh, če se cerkev ukvarja z gospodarstvom”
Res je. Vendar mora paziti, s kakšnim gospodarstvom se ukvarja. Princip “slečeš enega, da oblečeš drugega” ni krščanski. In ravno ta princip prevladuje v sedanjem gospodarstvo.
10:13
APM zelo pametna vsem razumljiva razlaga.
Cerkvi je spodletelo tako kot mnogim drugim, celo takim, ki so se borili za lasten žep (Kordež, Bavčar, Zidar, Tovšakov itd….) in porabili vsa možna sredstva, da bi ostali nad vodo. Zato je krivično, da se prav Cerkev tako neusmiljeno obsoja.
Tisto; ČLOVEK NE ŽIVI SAMO OD KRUHA….., velja tudi v nasprotni smeri; CERKEV NE MORE ŽIVETI SAMO OD DUHOVNEGA…..
10:43
Strinjam se z gospodom Ivom Keržetom.Zahvaljujem se mu,da me je spomnil,da je bil razlog,da nisem pristopila k T-2 ravno KDS povezava Miranom Krambergerjem,prvotna namestitev M.Krambergerja na T-2,zlizanost s stranko Zares,razbijala sem si glavo z vlogo Jamnika v NLB,vlogo GRATELA.Tako,da sem zamenjala Siol s T-2,ko je bilo razvidno,da je Cerkev zgubila.Poudariti želim,da se že dolgo zavedam,kako Cerkev deluje izza zakristije in sodeluje kocbekovsko,vendar se s tem vašim člankom močneje zavedam, medijske zavajajoče preusmeritve pozornosti od glavnih igralcev krivih za stanje,na celo Cerkev z namenom,da ti ne bi bili kaznovani.Skrbi me,da s preusmerjanjem pozornosti zopet sodeluje Cerkev,da ne pride do sodnega epiloga.
11:05
všeč mi je stavek, ki ga je J. Bartolj napisal na svojem blogu:
Cerkev sem tudi jaz in če me ima, da se grem politiko, kdo mi to lahko prepreči?
Vsak vidi stvari iz svojega zornega kota in sem res vesela, da lahko tukaj preverim videnja drugih! Vsaj malo me ima, da se grem politiko tudi jaz, predvsem kot člen Cerkve.
Razmišljam pa podobno, kot avtor članka,in APM čeprav nisem imela potrdila za svoje razmišljanje
12:32
Dr. Štuhec je tudi dejal:”Verniki so že marsikaj požrli, bodo pa še to!”
Tudi večletno razpečavanje pornografije na cerkveni T-2.
Je komentar potreben?
13:35
Mislim, da je zgodba s pornografijo prenapihnjena in polna hinavščine predvsem na “katoliški” strani. Če je “cerkveni” T2 ponujal dostop do interneta, ni noben problem obiskati kakršnekoli tube strani, ki ponuja zastonj pornografijo, zato je s tega stališča popolnoma vseeno, če so bili porno kanali tudi v programski shemi kabelske televizije.
10:45
Že po naši (pa tudi evropski in marsikateri ostali zakonodaji) ni vseeno:
Elektronska komunikacijska storitev je storitev, ki se navadno izvaja za plačilo in je v celoti ali pretežno sestavljena iz prenosa signalov po elektronskih komunikacijskih omrežjih ter vključuje telekomunikacijske storitve in storitve prenosa po omrežjih, ki se uporabljajo za radiodifuzijo, izključuje pa storitve, s katerimi se zagotavljajo programske vsebine ali izvaja nadzor nad uredniško oblikovanimi programskimi vsebinami, ki se pošiljajo po elektronskih komunikacijskih omrežjih in z elektronskimi komunikacijskimi storitvami. (3. člen ZEKom).
Morda res ni problem najti takih strani, je pa vsekakor potrebno imeti za to jasen naklep in vložiti določen trud, kar pa ne velja oz. velja zgolj v zmanjšani meri za programe v TV shemi.
Razlika torej je, tako z moralnega (naklep, trud) kot z zakonskega vidika (razlika med ponujanjem določenih vsebin in omogočanje anonimnega prenosa kakršnihkoli vsebin).
13:31
Hvala za dober članek in nove poglede.
Razmišljam le o tem, ali omenjeni članki v Družini slovenski cerkvi res očitajo gospodarjenje z materialnimi dobrinami in ali je diagnoza, da naša cerkev boleha za naivnostjo, točna. To dvoje je namreč povezano:
A ni bilo kar precej posameznikov, ki so Mariborsko škofijo sproti opozarjali na neodgovornost in nestrokovnost?
Menim, da se problem, ki ga vsi skupaj poskušamo definirati, glasi drugače: Premalo odgovornosti – kljub opozorilom.
In premajhna odgovornost pri tistih, ki so za problem vedeli in ne ukrepali, postavlja vprašanja, na katera ne bo odgovorila niti teologija Hansa Kunga. Ta gospod ima dovolj izkušenj in točno ve, do kam odpiranje svetu brez okrepljene odgovornosti lahko pripelje.
Po drugi strani pa hvala vsem tistim, ki niste molčali.
Lahko bi res sklicali katoliški shod in skupaj iskali poti naprej.
Kdaj ? Kje ?
15:05
Ali ni res polno hinavščine to, ko cerkev v KATEKIZMU uči in svari:”Pornografija je velik greh. Civilne oblasti so dolžne preprečiti proizvodnjo in razpečevanje pornografskih materialov”, a v dejanjih sama ravno nasprotno stori?
Civilne oblasti so torej dolžne preprečiti proizvodnjo in razpečavanje, cerkve pa naj lastni nauk nič ne obvezuje?
Dvojna morala, mar ne?
15:10
Spoštovani Franci, že res, vendar kakor hitro ponujaš dostop do interneta, ponujaš praktično neomejen dostop do pornografije.
10:51
To seveda ni res (kot sem razložil zgoraj). Naj zavržemo Sveto pismo, ker ga je mogoče interpretirati po svoje in upravičiti velika grozodejstva?
10:59
Aleksios, vsebinska razlika med omogočanjem anonimnega prenašanja in ponujanjem programov, je po moji oceni razlika zgolj minimalna. Saj imate kristjani možnost teh vsebin enostavno ne gledati. Je pa zgodba bila za RKC PR katastrofa, kar pa bi jim moralo biti jasno že na začetku. Če jim ni bilo, potem pa so dejansko nesposobni.
16:24
Gre za problem neposrednega olajševanja dostopa do teh vsebin z namenom povečevanja prihodkov, kar pa je velika stvar :)
15:30
Saj to je ves problem dvojne morale, da se je cerkev brez zadržkov spustila v posle s pornografijo, o čemer se je zgražala vsa laična medijska slovenska javnost.
Ali je dvojna morala mogoče sprejemljiva, celo za cerkev in za družbo, pravno državo dvojnih meril?
15:35
Cerkev se puli za pornoponudbo televizije T-2. Eno prvih svaril in zgražanj, vsa povsem ignorira.
http://www.finance.si/133273/Cerkev-se-puli-za-pornoponudbo-televizije-T-2
17:31
Franc nehaj že moralizirat, prosim.
7:34
Že leta 2008 je cerkveni moralni teolog dr. Ivan Štuhec v Družini napisal: »Poglejmo samo dve področji, ki sta Cerkev v zadnjih letih najbolj izpostavljali in tudi diskreditirali: premoženje in mediji. Neslavne medijske zgodbe in nevešče upravljanje s sodobnimi mediji so tako Cerkvi kot krščanskodemokratski opciji povzročile več škode kot koristi. Dopuščanje solističnih akcij na tem področju v Cerkvi je nedopustno in za to je odgovoren tisti, ki ima v Cerkvi vodstveno oblast«.
10:33
Teorija zarote je neumnost. Mariborska nadškofija je HAZARDIRALA s svojim premoženjem, to je dejstvo. Vsi govorite samo o T-2, pozabljate pa da sta imela Zvon 1 in Zvon 2 ogromno premoženja v (sicer prvovrstnih) delnicah, to premoženje pa je ob finančnem zlomu izpuhtelo. Če bi bil razlog res samo T-2, potem izgube niti slučajno ne bi bile tako astronomske kot so!!!
Potem terorija udbaške zarote velja tudi za vse tiste Slovence, ki so kupili številna stanovanja po napihnjenih cenah pred letom 2008, sedaj pa odplačujejo visoke kredite, ki daleč presegajo realno ceno stanovanj. Seveda lahko rečemo, da ti Slovenci ne bi kupili stanovanj če jim NLB ne bi dajal takšnih ugodnih kreditov (banka je odobravala kredite do 90% vrednosti stanovanja!!!)
Vsak sam odgovarja za svoje premoženje in vsaka pametna gospodinja dobro ve, da lahko porabi le toliko, kolikor zasluži, kredite pa lahko jemlje le v skladu s svojimi zmožnotmi!
Zato prosim nehajte lapati da je T-2 vzrok za polom MB nadškofije, razlog za polom je POŽREŠNOST PO DENARJU (kako naj si drugače razlagam predvajanje porničev na T-2?) in NAPUH vodilnih, ki niso videli dlje od svojih dlak v nosu in so v svojem HAZARDIRANJU zapravili milijardno premoženje ki ni bilo njihovo; skratka celotno premoženje MB nadškofije + 400-900 milijonov izposojenega denarja!!! Take gopodarstvenike bi bilo potrebno čimprej strpati v zapor in jih obsoditi na najvišjih inštancah cerkve, ne pa da se jim ne zgodi nič, dobesedno nič!!!
Družba ki ne sankcionira pokvarjenih članov je BOLNA DRUŽBA, iskanje grešnih kozlov med udbaši pa je podobno tiščanje glave v pesek; ve se kdo je (so) prejemali odločitve. Ti (donedavni) “velepomembneži” pa naj nebuloze v smislu “da ne bi nasedli če nas banke ne bi prisilile v izposojo astronomskih kreditov” raje zadržijo zase. Bo tako manj škode, tudi na mojih živcih.
Pri vsem tem pa je najbolj žalostno dejstvo, da največje posledice narcisoidnosti (in da, zagamanosti) peščice donedavnih “gospodarkih velepomembnežov MB nadškofije” nosijo redovniki in škofijski duhovniki, ki v vsakodnevnem delovanju požrejo ves bes ljudi, za katerega pa niso prav nič odgovorni, saj je ta bes sprožilo dogajanje okrog MB nadškofija ob pomoči in pasivnoti določenih eminentneži iz naše cerkvene oligarhije!!!
16:05
Z zanimanjem prebiram Iva Keržeta, ki ga osebno poznam iz cerkvenih laičnih združenj v času študenatirje.
Z zanimanjem spremljam neobstoj informacij iz prve roke o tem finančnem kolapsu, ki so ga povzročočili cerkveni možje od laikov do klerikov, celo z vmešavanjem nekaterih škofov.
Čas je že, da spregovorijo jasno in glasno v cerkvenem prostoru.
Dejstvo je, da je Cerkev ves čas kolaborirala s socializmom, tako fašizmom kot komunizmom. Vsaj večino telesa, saj je družba ( občestvo) Cerkve načeloma pluralna.
Treba pa je reči, da kristjan lahko podpira levičarje in desničarje, toda podpora socialzma pa gre že v sfero podpiranja KRAJE, LAGANJA in celo UBIJANJA z namei, ki so marketinško “Pravični”, “pravi” itd.
Kdor pravi, da v Sloveniji komunizma ni – ta laže. Komunizem je, saj imamo vse atribute mafijske države, ki omejuje svobodni trg dela, dobrin in idej, da o trgu informacij ne govorim. Država je prebohotna in imamo vernike v Državo.
Hudo je, da so tu nekateri akterji želeli kolaborirati s komunisti na poslovnem področju.
Krže ima prav ko govori o inkarnaciji, saj je danes velik del katoliškega občestva prej kot katoliški tako socialistično indoktriniran, kot new agersko ( preveč se daje poudarka na revni in čisto duhovni Cerkvi). Premalo je osebne svobode in osebne pobude, premalo je podjetnosti tako v družbi kot v Cerkvi. Preveč je socialističnih grabljivcev, ki znajo denar samo vzeti, ne znajo pa denarja ustvarjati oz. z denarjem ustvarjati novih podjetij in novih delavnih mest.
0:29
Še to:
ni se nam treba bati žlahtnih desničarjev (še manj raznih teorij zarot = kar je značilnost socialistov, ki v vsaki akciji vidijo vodeno zaroto), ki naj bi bili v kolaboraciji s socialistično mafijo.
Pravi desničar se ves čas bori za svobodni trg, za pravno državo, privatno lastnino in proti monopolom, kartelom, mafiji, fevdom.
Zelo hitro se namreč že po besedah da prepoznati desničarja, kaj šele po dejanjih.
17:34
>Cerkev na Slovenskem ne boleha zaradi sle po oblasti, pač pa za naivnostjo, da je mogoče s komunisti plodno sodelovati. Temu kocbekovskemu refleksu je treba storiti konec.
zadetek v polno.
Zato nam je pa lahko zgled Cerkev na Poljskem. Sodelovala je na okrogli mizi skupaj z protikomunistično opozicijo in jo je vedno podpirala. Skupaj z njo je postavila civilno platformo za prehod iz totalitarne v demokratično družbo.
Sedaj Poljska žanje obilne sadove: gospodarsko ena od najuspešnejših tranzicijskih držav, Cerkev ima ugled v družbi, general Jaruzelski pa dobiva svojo socialno penzijo in je lepo tiho.