Kam s palico, ki ne udarja več?
Osebno sta mi Franc Kramberger in Alojz Uran všeč. V zdaj že dolgih letih svojega pastirjevanja sta osvojila srca mnogih vernikov in naredila ničkoliko dobrega. Kot sem že zapisal, je upokojeni mariborski nadškof ob tem škofijo prevzel v izredno težkem trenutku in jo rešil pred marsikatero sramoto.
Res napačna grešna kozla?
Zato bodo mnogi verniki težko sprejeli, da se je sedaj prav nanju, na tako priljubljena dušna pastirja, spravila brezdušna vatikanska birokracija in ju na stara leta udarila s tako brezčutno kaznijo. Toda zadeva ima še drugo plat. Ne glede na vse svoje vrline sta prav omenjena škofa v zadnjih letih postala poosebljenje pišmevuhovskega odnosa tukajšnje hierarhije do lastnih napak, zaradi tega tudi do zaupanih ji ljudi. Sveto prepričanje, da se bodo še enkrat izvlekli bolj ali manj brez prask, je prevevalo skoraj vsa dejanja vodilnih cerkvenih ljudi pri nas. Pa niti niso bile glavna težava praske, bolela je njihova samopašna samozavest, da so kljub njim še vedno nesporni voditelji svojih nevednih ovac, ki jim lahko postavljajo enako visoke zahteve kot poprej.
V to slabo burko, ki je dosegla svoj vrhunec s ponesrečenim postnim pastirskim pismom, je vseskozi spadalo javno dokazovanje, da se ni zgodilo čisto nič. Zaradi njega sta morala odstopljena škofa še naprej povsod biti v prvih vrstah. Ne vem, v kolikšni meri sta bila sama akterja takšnega početja, in v kolikšni meri so jo v igro potiskali drugi, ki se jim je zdelo, da jim bo padla krona z glave, če bodo priznali kakšno napako.
Veliko signalov
Slednji niso bili slepi le za občutja številnih vernikov, temveč ravno tako za dovolj pogoste signale s cerkvenega vrha, kaj si tam mislijo o vsem skupaj. Vsaj od imenovanja koadjutorja v Mariboru je bilo jasno, da v Vatikanu niso navdušeni nad domačijskim pristopom k reševanju nakopičenih težav. A niti to lokalnih cerkvenih velmož ni streznilo. Še naprej so se obnašali kot nekdo, ki se preprosto ne more zmotiti in ki ljudem ni v ničemer odgovoren. Še več, sprevenedanje se nadaljuje celo po vsaj za dva posameznika zares ponižujočem ukrepu. Mimogrede: morda bi zaradi njegove navidezne bizarnosti celo sam podvomil, da sploh obstaja, ko ne bi pred desetletjem podoben udarec zadel nekega manjšega katoliškega reda in njegovega nekdanjega predstojnika. Ker red v glavnem deluje na nemškem govornem območju, si seveda ni mogel privoščiti pometanja pod preprogo, marveč je novico objavil v svojih uradnih obvestilih.
Težko povem, kako žalosten sem, ker uradna Cerkev pri nas še vedno raje stavi na svoj stoletni monopolni položaj v družbi in je še zmeraj prepričana, da bo v španoviji z deloma nevednimi, deloma pa do vsakogar, ki ima moč, izrazito servilnimi mediji, nekako že prebrodila ta vihar. Kot ga je z navidez genialno, v resnici pa sramotno operacijo ob odstopanju nadškofa Urana. Takrat so vsi mediji v državi kot pes kost brez vprašanj pograbili novico o njegovem pompoznem odhodu v bolnišnico, da se je potem od škofovanja lahko poslovil iz “zdravstvenih” razlogov. A vse omenjeno bi še šlo, če ne bi hoteli isti ljudje še kar naprej veljati za svetilnike poštenosti, resnicoljubnosti in transparentnosti.
Prav tako je žalostno, da se Cerkev v Sloveniji ni ničesar naučila iz krvavega 20. stoletja. Tudi takrat se je raje slepila z bleščečo zunanjo podobo, razen redkih posameznikov pa ni opazila, da pod njo klije zverinska energija, ki je življenja stala ničkoliko duhovnikov in še veliko več laikov in ki je vse cerkveno za dolga desetletja izgnala iz javnega prostora. Neprijetna je misel na to, da se je v času, ko je očiščenje spomina ena glavnih nalog slovenske družbe, Cerkev na Slovenskem tako malo pripravljena resnično soočiti z lastnimi napakami iz najnovejšega obdobja. S tem ni zapravila samo javnega nastopanja dveh simpatičnih škofov, marveč pri marsikom zbuja dvom o tem, ali ima njena palica na Slovenskem nasploh še kaj veljave in moči in ali lahko od nje sploh še kaj pričakujemo.
Foto: Družina
23:24
Človek velja za nedolžnega, dokler mu krivda ni dokazana. Vdravi kjer so mediji tako soplitizirani, koz je naša. Človek v resnici ne ve, če bi jim sploh še kaj verjel. O Mariborski Cerkveni aferi je toliko megle, da je o osebni škofov Krambergerja in Urana preuranjeno govoriti. Obččutek imam, da se hočejo na njun račun oprati krivde tisti, ki so za škodo v resnici odgovorni, vendar pa jo spretno renašajo takrat aktualno vodstvo slovenske Cerkve. Dvomim, da so bili v te posle vpleteni samo ljudje, ki so bili lojalni do cerkvenega vodstva. Mislim, da gre tu za grda in zlonamerna potikanja, za izkoriščanje krize s konkretnim namenom škodovati Cerkvi in njenemu ugledu. Ljudje, ki so v resnici odgovorni, niso delovali korektno ne do tistih, ki so jim posle zaupali, ne do Cerkve, ne do države in če so za nastalo škodo objektivno odgovorni, naj za zločine tudi odgovarjajo tako kot Stanovnik, Ribičič, Kučan, Jankovič, Bavčar, Šrot. Če se tem največjim kriminalcem ne skrivi lasu na glavi in se dokazna gradiva kar izgubljajo ali izhlapijo… Banda, zreli ste za sramotilni steber…
5:16
S tem, da so krivi drugi, se pa ne strinjam. Šef je kriv! Lahko so še drugi, a šef mora prevzeti odgovornost:
a) zaradi tega, ker je vedel in to dopuščal ali
b) ker ni vedel in s tem pokazal, da primeren za to mesto.
Ne pozabimo, da je škof izganjalec hudiča, a hudiča v tem primeru še spoznal ni. Povrh tega pa je bil še opozorjen, spomnimo se samo odmevnega prestopa Vinka Ošlaka med protestante!
Menim, da bi verniki morali organizirati molitve s stolnici za duše naših škofov. Trdim, da so v resni in veliki nevarnosti!
11:43
Vse je udbomafijska zarota stricev iz ozadja. Od vlade se nenudoma pričakuje, da sanira vse škofijske dolgove in še nekaj primakne, da borezerva za hude dni, ki prihajajo.
23:56
Bravo, Aleš.
7:05
KO JE POZGANO, JE GASENJE SAMO SE DODATNA NESRECA:
Kolikokrat mi je, spostovani, “admin” brisal komentarje, ki so bili vsebinsko enaki, kot zgornji clanek, pa morda, definitivno, manj direktni! In sem se spraseval, ce morda, pa le ni, kaj z menoj narobe.
Sedaj pa to citam in sem zalosten, kajti nekaterim v svojem napuhu, vzvisenosti, odtujenosti od ovcic, nobena beseda ne pride do vedenja.
Zadnji tak primer je bil, clanek pod sliko slovenskih skofov!
Ti, skofje, se mi zdijo kot pastirji, ki so se z volkovi dogovorili, kako bodo sistematicno, vzajemno, klali ovce, da bodo oboji siti in oboji brez prask. Eni podnevi, drugi ponoci.
Gospodar je dalec, Vatikan in kazen pride redko, morda pa tudi ne pride, izgovorov za poklano credo je lahko veliko. Oboje, tako volkove, kot pozresne pastirje, skofe, druzi ista miselnost, GOSPODARJA NI, BOGA! Obojim pozresni vampi mracijo um in razum in koljejo kot stekli psi.
Mi pridigamo vodo, pijemo pa vino!
Gospodje, skofje, mi bomo zavase, gresne, duse, molili. Toda, gospodje, skofje, mi nismo tepci in mi vas ne mislimo prenasati na svojem vrtu Bozjem, da nas pasete, predvsem koljete, ODIDITE, ODIDITE, ODIDITE!!!
Kajti danes se odloca usoda crede, Slovencev, vi pa nas vodite v klavnico, brezdusno!
Kako me vse spomni na razgovor s Kazahstancem, lastnikom 2.100 ha stepe, polne disecih trav, z tremi malmi jezercki. In neskoncno okolico, nikogar last.
Kako to, da ne vzgaja vec ovac, krav, ko pa je imel pred leti 10.000 krav in 50.000 ovac (prodajna cena krave tu je vsaj 200 $, ovce pa vsaj 50$ !
Trava pa raste leto in dan, samo pasti je potrebno, najti deset pridnih in zvestih pastirjev!
Posmeji se, da je bila creda vsako leto manjsa. Pa niso problem samo volkovi, ki redcijo credo, volkovi sami so bili in bodo.
PROBLEM SO PASTIRJI!
Klali so in pekli in se nazirli, da so od debelosti komaj konja zajahali.
Meni pa govorili, da se je tolikim zlmila noga, pa so morali zaklati, da se je tolikim napihnil vamp in so poginile, da se je toliko in tolko utopilo, da se jh toliko in toliko pokadli mescani zvecer z avti,……. Vsako leto manj, sami stroski!
Pa sem zaprl stacuno!
Gresniki, tudi vam kani Bog zapreti stcuno!
7:41
Aleš, odličen prispevek! Tole sprenevedanje najbolj boli. Boli, da ustanova, ki je (bi naj bila) moralna avtoriteta, uporablja prijeme dnevne politike. “Nismo prejeli nobenega dekreta…” – boli, da Cerkev išče način, kako se formalno ne zlagati zato, da se ne pove resnice. Kot pri politikih ali kakšnih lumpih, ko jih dobijo z roko v vreči. Od Cerkve preprosto pričakujemo več.
A s svojega stališča imajo v vrhu slovenske Cerkve svojo logiko. Dobro vedo, da večina vernikov svojo vero živi in krepi na podlagi osebnih izkušenj, to pa so duhovniki v župnijah, ki v veliki meri živijo to, kar pridigajo. Skromnost, poštenje, požrtvovalnost…
9:07
Se zelo strinjam.
Sprenevedanje je rak rana naše družbe, s težkimi posledicami za integriteto naroda in perspektivo.
14:48
Zelo serm bil razočaran, ko sem poslušal zadnjo tiskovno konferenco škofa Stresa. Škof pravi, da pisma iz Vatikana ni bilo, celotna mavrica medijev od Dnevnika in PopTV do Časnika in Reporterja pa njegovim zagotovilom ne verjame in še vedno misli, da je pismo bilo. Predvsem pa se škof spreneveda v zvezi z zgovornim in iskrenim pozivom patra Knavsa. Cerkveni voditelji, ki so zapravili 800 miljonov, pravkar zapravljajo še moralni kapital Cerkve, najpomembnejši temelj njenega funkcioniranja. S tem se ne igrajo le z usodo Cerkve v Sloveniji, ampak ogrožajo tudi nanjo vezane mokrocvetoče rožce demokracije, ki še trepetajo ob mrzlih sapah totalitarizma. Žal mi je, da cerkveni voditelji ne zmorejo iti preko sebe, predvsem pa mi je žal za številne poštene in požrtvovalne duhovnike, ki si tega niso zaslužili. Upanje mi vseeno vzbuja po eni strani dejstvo, da med nami laiki večin podpira iskreni namen patra Knavsa, po drugi strani pa prepričanje, da Vatikan tako samodestruktivnega ravnanje ne bo mogel več dolgo le opazovati. In kar se tiče domnevnega očetovstva škofa Urana, skrajni čas je za odpravo celibata.
15:08
“In kar se tiče domnevnega očetovstva škofa Urana, skrajni čas je za odpravo celibata.”
Ne serji ga, Andrej, sicer te bodo ultratolerantni varuhi pravovernosti (Boštjan, Katolik, 1leny …) ekskomunicirali in poslali na grmado!
8:28
Brez stalnega laganja in sprenevedanja rimskega katolicizma že zdavnaj ne bi bilo več. Te dve lastnosti sta jedro njegove psihološke in družbene biti.
K sreči – če gre verjeti nemškima tednikoma Focus in Spiegel – se v Nemčiji in Avstriji obeta nova shizma, saj se duhovniki in laiki že odkrito in množično upirajo Vatikanu.
9:09
Čestitam in upam, da bodo sadovi v Cerkvi in družbi!
9:23
Tega članka sploh ni možno vsebinjsko komentirati, mu pritrditi ali ovreči v njegovih razglabljanjih. V primeru, da bi pritrdil avtorjevem razumevanju RKC-ja , ki ni nič več kot plemenita skavtska organizacija z jasnimi vrednotami, bi lahko pritrdil avtroju. Vsekakor avtor ne pozna ali ne razume Cerkve kot organizma, ki ima v sebi sok življenja in ne kodes vrednot. Mogoče ima cerkvena hierarhija na slovenskem resne probelme, ne vem? Kar lahko berem te dni je, da je precepcija Cerkve v slovenskih glavah pristala na skavtsko društvo, to pa je mnogo hujše, kot biti grešen, to je greh proti Svetemu Duhu.
12:12
Tadej, strinjam se, da je Cerkev več kot skavtsko društvo. Tudi to je res, da dandanes od voditeljev pričakujemo več, kot so zmožni dati. Strinjam pa se tudi z avtorjem, da je v tistem delu, kjer se cerkveni ljudje spuščajo v društvene in gospodarske vode, upravičena analiza, primerna za ti dve področji. In ravno v tem je jedro problema, če odmislimo nerodno soočanje z realnostjo in javnim mnenjem.
Z drugimi besedami: Če se duhovnik gre čebelarja, potem zanj (poleg duhovniških) veljajo tudi čebelarska merila.
15:53
Peter
Verjetno se vsi strinjamo, da duhovnik nima izobrazbe, da bi vodil gospodarstvo, po drugi stani pa pričakujemo, da bi ga vodil bolje, ker je duhovnik. To ne gre skupaj. Ampak temu jaz nisem nasprotoval.
Poanta mojega prispevka je v tem, da se v teh dneh vidi, da je Cerkev s starni vernikov razumljenja kot skavtska organizacija, ki stoji ali pade ob vernotah, ki jih živi.
Cerkev ja bila od svojega nastanka ujetnica kvalitete družbe. Že v apostolskih delih beremo o paru, ki je rekel, da je dal vse pa je zamočal del premoženja. Zgolj zelo površno poznavanje zgodvine Cerkve , bi človeku dalo sliko, ki se ne more pohvaliti s krepostmi niti v enem obdobju svojega obstoja. Skušnjava, ki bi jo jaz imenoval pascalova (“Človek ni ne angel ne žival, kdor hoče biti angel je žival”) je prav tem nenehnem iskanju angelske podobe.
Cerkev mene ne more pohujšati, ker me takoj , ko se ob nečem pohujšam zavem, da tistem trenutku pripadam skavtski organizaciji, ne pa Cerkvi.
17:54
Ne, prav nič se ne strinjamo o neki izobrazbi, ki je duhovnik nima.
Cerkev ni ne društvo, in ne zasebna organizacija. In prav to je problem, ker se tako obnaša.
Da pa zna povsem dobro gospodarit, pa je tisoče primerov, od nje same dalje.
11:34
No, kar se tiče škofa Urana smo nekateri že ob imenovanju vedeli, da je to povsem mimo. Uran pač ni kapaciteta za škofa (otroci gor ali dol).
Od Stresa sem osebno pričakovala veliko več, Turenšek se mi zdi sicer ok, ima pa misijo nemogoče.
11:55
“Težko povem, kako žalosten sem …”
Takih nas je žal veliko.
12:47
… (neprimerna vsebina) ….
14:22
Tipičen članek zgodovinarja Aleša! Bilten Ministrstva za Resnico, DNEVNIK , pokaže kakšna je linija pravilne Resnice in vseh 1500 profesionalnih in politično neovisnih novinarjev in publicistov, se kot enakomisleča čreda, z okužbo množične psihologije, kot drveča drhal požene v dir. Vsi enoumni, od RTVS (sedaj štrukeljTV), preko POPTV ( še bolj štrukeljTV), Dela in ostalih pravilno mislečih medijev, ponavljajo natančno iste besede o škofih in škofovskih palicah.
7:48
“Verniki so že marsikaj požrli, bodo pa še to.”, bo zopet prevladalo, sodeč po nekaterih komentarjih.
Kakšno pa je to moralno sporočilo laični družbi, se kdo vpraša? Slovenci smo pošteni?
12:20
Če bi naredili malo več analize vsega tega dogajanja okoli Urana itd. bi hitro videli kdo stoji za vsem tem. Čigav lobi je sedaj na vrhu nadškofije? Odgovor na to vprašanje je odgovor na to kdo vse so režiserji tega dogajanja.