Da je poleg večine elit in samozvanih elit v tej državi v posebnem razkroju tudi kultura oz. posebej kultura, je bilo očitno oni dan v podzemlju pred Cankarjevim domom, ko je divja čreda, znan publicist jo imenoval svojat, popadljivo opsovala kandidata za ministra kamor bo sodila tudi kultura.
Histeričen odboj do pojave bodočega ministra dr. Žige Turka ni v ničemer racionalen, saj reorganizacija ministrstva oz. združevanje sploh ne odpira višine in načina razdeljevanja sredstev, se pravi, nihče po tej točki ni (socialno) ogrožen. V neposredni bližini Cankarjevega doma, tam pred vlado in parlamentom, pa so večkrat demonstrirali pravi delavci, ki so bili dejansko socialno ogroženi. Ne le socialno, tudi življenjsko – že več mesecev brez plač, v nemogočih življenjskih razmerah, ponižani do konca. A zanimivo, njihov protest ni deloval nekulturno, niti pri tistih izkoriščanih delavcih iz Balkana, ki so jih slovenski delodajalci zlorabili kot suženjsko delovno silo. Ne, primitivnost je bila očitna med protestom kulturnikov, med tistimi, ki se imajo za popke slovenske kulture, a so mnogi med njimi bolj podrast kot pa obetavni cvetovi.
Vprašati se je treba, zakaj vpitje, zakaj tolikšen bes? Saj še ob napovedi rebalansa ob ministrovanju Širce, ko so kulturi jemali kar 38 milijonov oz. 18 odstotkov proračuna – in to sredi leta, ni bilo nobenih demonstracij. Bila so verbalna zgražanja, predsednik Nacionalnega sveta za kulturo Miran Zupanič je ugotavljal, da rebalans močno posega v kulturo. Nameravali so pozvati predsednika vlade Pahorja in vlado v celoti, naj predlaganega rebalansa ne sprejme. Ja, primerne besede in na kulturni ravni. Niti sledu zmerljivk in histerije. Kot da bi bilo sporočilo – lahko nam jemljete, vendar le če ste naši. Za “naše” bomo operetno protestirali, one druge, pa čeprav nam bodo dajali – bomo pa opsovali. Nikakor taka drža ne velja za večino tistih, ki sodijo v kulturno sfero – velja pa za tiste ideološkega biča vajene kulturnike in naivneže, ki jih pritegne refleks mase.
A vendar ne gre le za ideološke reflekse, ozadje je veliko bolj banalno. Hrup je bil potreben, da se preglasi velika skrivnost, da namreč nikomur, najmanj novemu ministru, ne bi prišlo na misel, da bi preverjal, koliko z javnim denarjem vzdrževanih kulturnikov namesto kulture tke cesarjeva nova oblačila, se pravi, ustvarja nekaj kar kultura ni. Nikar ne analizirajte gnezd slovenske kulture, da ne bi spregledali, da med nadarjenimi in rodovitnimi slovenskimi umetniki gnezdijo kar številni bleferji, posamezniki ali skupine brez umetniškega daru, a zato s toliko bolj učinkovito medijsko podporo, ki se, podobno kot v omenjeni Andersenovi zgodbi, čudi umetninam, ki jih nihče ne vidi. Za občudovanje te tkanine, ki je ni, izumlja poseben jezik, ki naj bi nič ali ničvrednost prekril. In ker bleferji nimajo daru za umetnost, čeprav od nje živijo, imajo poleg smisla za medijsko promocijo, tudi velik dar za politiko, za politiko kapitalistične levice, ki v svoji anacionalni anticerkveni intenci išče novo ideologijo nekakšne globalne proletarske mimikrije, kjer se pod alternativno kulturo pogosto prodaja kar nekaj, le da se utaplja tradicionalno in narodno.
To je bilo tisto kar je želela Majda Širca, pa še tega, kot tudi vsega ostalega ni znala izpeljati. So pa javne finance zato ječale v primežu zlorab in korupcije pri razpisih in vseh mogočih privilegijev za vzdrževanje kaste svojih. In tu, v denarju, pogosto dodeljenem na sumljiv način, se skriva vsa ideološka bližina tistih, ki za potrebe dneve politike svojih gospodarjev lahko tudi sramotijo.
![[Facebook]](http://www.casnik.si/wp-content/plugins/bookmarkify/facebook.png)
![[LinkedIn]](http://www.casnik.si/wp-content/plugins/bookmarkify/linkedin.png)
![[Twitter]](http://www.casnik.si/wp-content/plugins/bookmarkify/twitter.png)
![[Email]](http://www.casnik.si/wp-content/plugins/bookmarkify/email.png)


Tu je bilo postreljano že toliko municije za prazen nič, da so izgubili že vso kredibilnost. Seveda bodo nadaljevali v tem slepim streljanjem neglede na politiko turkovega ministrstva. Torej: dejansko se v takih razmerah lahko počisti bistveno več, kot bi se lahko v normalnih kultiviranih reakcijah. Argumenti kultiviranih ljudi imajo težo, tudi v primeru, da niso pravi. Drhal pa je samo drhal, brez teže arumentov.
K temu bi dodal le še tole: z drhaljo se ne da pogovarjati in še manj pogajati.
odlična diagnoza.
PS:kako bomo brez Živadinovega poleta na Pluton…Bomo zmogli?
Sicer ne podpiram protestov kulturnikov, ampak tudi nasprotna stran ni kaj dosti boljša. Ves čas neke pavšalne obtožbe, da se s subvencijami podpira kvaziumetnike, da levičarji želijo uničiti tradicionalno in nacionalno kulturo, skratka lapanje na pamet v stilu Reporterja, Demokracije in drugega tabloidnega časopisja.
Zdaj bomo imeli “ora et labora”, nič kulture!
Ko je veljalo “ora et labora” je bilo veliko kulture. Začelo se je že pri vedenju, obnašanju, spoštovanju in gradilo do vrhunskih umetnikov, ki so ustvarjali, ker so tako čutili. Bili so umetniki z vsem svojim bitjem. Verjamem, da so tudi danes taki umetniki, me pa ne bo nihče prepričel, da jih je toliko. Sicer, po njih delih jih boste poznali. Dejanja zadnjih dni kažejo obratno. Torej dobrodošla “ora et labora”!
Nič od obojega ti ne bi škodovalo.
Očitno je, da ti manjka molitve in pametnega dela.
Bodimo konkretni, skozi besede pisatelja Mihe Mazzinija, ki je izstopil iz društva slovenskih pisateljev http://www.siol.net/priloge/kolumne/miha_mazzini/2011/11/razvojno_socialna_laz.aspx
Užaljen je, ker ni dobil potrditve od ljudi, ki jih prezira. Kako fascinantno
Drži se teme. Primož je hotel konkretne obtožbe. In jo je dobil. Konkretno kaj v navedenih obtožbah ne drži? Razen to, da ti veš (bereš misli?), da je Mazzini užaljen. Konkretno kaj v prispevku ne drži?
Saj ni problem v tem, da nekaj ne bi držalo, gre za osnovno dispozicijo. Razvojna pomoč naj bi vlila kapital v projekte, ki imajo potencial – Mazzini pa trdi, da je potrebno do uspeha pomagati samo projektom, ki so že uspešni. Jasno je, da so lahko še bolj uspešni, a potem gremo proti toku logike, da je ekonomijo ali umetnost ali kar koli dobro pustiti pri miru, da se svobodno razvija dalje. Nekako v smislu če protestiraš proti jemanju, protestiraj tudi proti dajanju, ker če si prepričan, da je kvarno prvo, potem je avtomatsko kvarno tudi drugo. To, da se meče denar v neuspešne projekte, je demagoško farbanje – nek delež projektov bo vedno propadel, to je všteto v zakup. Lahko ocenimo, kako se bo kaj razvijalo, ne moremo pa vedeti. Najdejo se ljudje, ki izkoriščajo sistem (to je itak del folklore), toda ali smo lahko dovolj dobri arbitri, da skupaj z njimi ne uničimo resničnih talentov? On je zase ponosno prepričan, da je boljši od “parazitov”, istočasno pa užaljen, ker ni obravnavan kot eden od parazitov. Pravi, da je sistem gnil, v isti sapi pa ga podpira s tem, ko se ima za upravičenca. Torej ne drži že njegova začetna trditev, da je potrebno kar koli ukiniti. To niso resne obtožbe ali resni argumenti, model ima faking menstruacijo. Move along, please
Težava je, da sploh ne odgovarjaš na bistvo.
Vsekakor je treba tudi dajanje zmanjšati, predvsem pa ne tlačiti dol uspešnih.
Povedal je resnico. Nobene potrebe ni po tem, da subvencioniramo zanič umetnike.
Mazzini je napisal to kar je res. Zabredli smo globoko v močvirje in blato, kjer ni preproste rešitve. Potrebna je resna reševalna akcija, lepotni popravki ne pridejo v poštev.
Vprašanje je bistveno težje – se je v ljudstvu nabralo dovolj kritične mase, da bomo podprli nujne spremembe v odnosih, razmišljanju in delovanju? Smo že dovolj lačni, ali pa moramo resnično jesti travo, da pride do sprememb? Zaenkrat smo naredili vse po planu zapisanem v Exodusu – manjka nam samo še državljanska vojna. Smo dovolj zdravi in močni, da na nekrvav način prebrodimo krizo in prispemo v obljubljeno deželo?
Je morda kdo pričakoval, da bodo marljivi delovni ljudje viseli na zavodih za zaposlovanje, kulturniki pa za njihov denar na šankih?
NEKDO je zgoraj imenoval ŽIVADINOVA ! ZOPET prihaja njegov čas , da se bo s “strohsackom ” , slamnjačo , pojavil in ulegel pred ” ministrova ” vrata, če bo njegov žep kaj prizadet ! TAKO je počel pred časom tedanjega ministra za kulturo CAPUDRA .
VSAKA NEUMNOST SE LAHKO DANES RAZGLASI ZA KULTURNI DOGODEK , VSAK , KI ČEČKA ALI ZEVA PA s KULTURNIKOM !
Pri nas pa trpimo za akutnim pomanjkanjem pleskarjev , zidarjev , mizarjev itd….
CACTUS, midva ne razumeva več kulture.
Včasih so nas učili, da se v kulturi dogajajo same lepe reči.
Zdaje pa kultura krvavo bojno polje, kjer vsado vskogar sovraži in kjer ni ničesar več svetega.