Uspešni se morajo znajti sami
Mitja Okorn je režiser uspešnega filma ‘Pisma Sv. Nikolaju’, ki ga je videlo že več kot 2,2 milijona ljudi. Posnel ga ni v Sloveniji, pač pa na Poljskem. V intervjuju za Finance je takole povedal o naravnanosti naše bivše Ministrice za kulturo, Majde Širca: “Ko sem našo nekdanjo ministrico za kulturo vprašal, kdaj bomo skupaj naredili kaj pametnega, mi je odvrnila: »Mitja, vem, da si sposoben in se boš že sam znašel, mi moramo pomagati tem, ki se ne morejo znajti sami.« Torej dajmo po socialistični logiki vzeti sposobnim in dati nesposobnim in potem bomo vsi enaki. In to mi reče ministrica za kulturo. Ni čudno, da je država na robu bankrota, ko pa še vedno živimo po tej »dedek Mraz« logiki.”
Mazzini, Ministrstvo za kulturo in Društvo slovenskih pisateljev
Podobno izkušnjo opisuje Miha Mazzini, dobitnik prestižne ameriške literarne nagrade Pushcart. V kolumni za Planet Siolnet ‘Razvojno socialna laž’ (vredno branja!) je takole opisal ravnanje visoke uradnice na Ministrstvu za kulturo: “Gospod Mazzini, vi ste sposobni, toliko stvari lahko počnete v življenju. Oseba X pa ni taka! On si ne more prislužiti denarja drugače kot s filmom. On ljubi film. Zato mora vsakih par let posneti celovečerec!”
Ko je Mazzini po točkovanju stanovskega Društva slovenskih pisateljev dobil samo 5 od 55 možnih točk za vrhunskost svojega dela, je iz Društva izstopil. Izstopna izjava iz Društva: “Izstopam iz Društva, ker vam delam sramoto. Po zadnji oceni vrhunskosti, ki jo je organiziralo Društvo, sem dobil izjemno nizko število točk, konkretno 5. Od možnih 55 to znese točno enajstino. Če torej po vseh objavljenih knjigah nisem dosegel več kot enajstine (!) vrhunskosti, potem sem očitno brezupen primer. Že v imenu Društvo pove, da združuje pisatelje, ne pa pisoče, kamor s svojo ubogo enajstino kvalitete nedvomno sodim.”
Gradišnik: Kdor se skuša v to podganjo dirko vključiti na novo, nima šans
V podporo Mihi Mazziniju je izstopil iz Društva tudi Branko Gradišnik, ki je takole zapisal: “Odločilne so namreč točke, ki kandidatu pripadejo glede na nastopanje in objave v tujini, tu pa so člani društvenega gremija, ki drug drugega pošiljajo na razne pesniške večere in se uvrščajo v razne tujejezične antologije, v očitni prednosti. Že zdavnaj so poskrbeli, da je nastal zaprt krog: kdor se skuša v to podganjo dirko vključiti na novo, nima šans (razen če ga klan sprejme), kajti če nimaš dovolj točk, ne moreš v tujino; če pa nisi bil v tujini, ne dobiš točk.”
Foto: Wikipedija
![[Facebook]](http://www.casnik.si/wp-content/plugins/bookmarkify/facebook.png)
![[LinkedIn]](http://www.casnik.si/wp-content/plugins/bookmarkify/linkedin.png)
![[Twitter]](http://www.casnik.si/wp-content/plugins/bookmarkify/twitter.png)
![[Email]](http://www.casnik.si/wp-content/plugins/bookmarkify/email.png)
Posledic kulturne paradigme- Mencinger
Po tej kulturni paradigmi spomagamo menedžerjem:
-nakup podjetja, ki ga vodijo, če si zaželijo, jim ta nakup na kredit plača kar kupljeno podjetje samo, če pa podjetje tega več ne zmore, podjetje shira, se pa banka kreditodajalka poplača pri javnem proračunu, pri davkoplačevalcih,
-za polovico so podjetjem zmanjšani davki, dajatve iz dela, dajatve delavca pa so za 100% višje; unikum v Evropi. Menedžerji imajo prednost v startu za uspeh!? Pa še ga praviloma ni!
-po potrebi podjetnikom, menedžerjem ni oz. ni bilo potrebno delojemalcem izplačati celotne zaslužene plače, in to brez vednosti in soglasja delojemalca, delavca; neplačani prispevki, manjša pokojnina. Tako je leva in desna politika z delom plače delavcev brez prizivno leta dolgo pomagala podjetjem. S tujim denarjem pomagati menedžerjem?!
-zadnji takšen primer je “pomoči” ministra Gasparija podjetju Tosama, ko pa se lastnik, tajkun sam vozi v najdražjem Porscheju…
- menedžerji imajo zaradi denarja prednost pri pravni državi, nekaterim te osebne storitve plača kar podjetje,
-lahko izvajajo mobing, brez osebnih posledic, osebna izkušnja, potrjena z diplomskim delom,….., itd.
Najbolj sprevržena kultura z katastrofalnimi posledicami za moralo, pravno državo, razvoj države in demokracijo pa je:
Rektor univerze, minister, profesor pedagog, ekonomist Jože Mencinger je v tranziciji menedžerje javno spodbujal k sporni privatizaciji družbenega premoženja, ko je za Gospodarski vestnik leta 1996 izjavil:
»Če bi bil sam direktor in bi videl, da mi grozi izgubiti vse, kar imam in za kar sem se trudil desetletje ali več, bi namreč tudi sam poskušal oškodovati družbeno premoženje.«
Mi bo kulturno ministrstvo morda dalo odškodnino za zapravljen čas in jezo ob branju neprebavljive literature ali gledanju zanič filma, ki se financira z mojim denarjem, ki mi ga z davki vzamejo.
In ne samo to. V času, ki ga porabim, da zaslužim za davke, bi se namreč sam lahko sam umetniško udejstvoval namesto nekaterih samooklicanih, oholih in od države potrjenih umetnikov.
G.Cerin, bravo!
Takoj po 2. svetovni vojni, še globoko v revoluciji, so tedanji oblastniki, ki so se imenovali komunisti, združili vse umetnike in organizirali propagandni oddelek,ki se mu po rusko reče agitprop. Od tistih davnih časov se ni mnogo spremenilo. Kulturniki so v glavnem agitpropovci, tisti, ki pa niso so desidenti. Če so doma, so notranji sovražniki, če so v tujini pa znanji sovražniki, ali sovražna emigracija.
V relativno dolgem obdobju,skoraj sedemdesetih let, so se kulturniki naučili, da ni dobro biti ne notranji ne zunanji sovražnik, temveč je najbolje biti čvrsti in kleni agitpropovec. Takrat si trdno zasidran ob državne jasli in lahko ješ iz roke politični vrhuški.Hrana je odličnejša, čim bolj pohleven si in tem bolj bleščeča je raklama za socializem, marksizem in seveda neustrašni boj slovenskih partizanov, ki so osvobodili Slovenijo in bližnjo okolico vse do lune.
To,da se takšnemu početju reče prostitucija, to pravzaprav nikogar ne moti preveč, saj na koncu koncev so prostitutke tudi ptrebne, da se razelektri kakšen patron,ki bi sicer besnel tja v tri čine.
Za narod pa je žalostno, ker te kreature tavajo naokoli, nekaj čelendrijo, ne odigravajo pa vloge,za katero so pklicane in tudi plačane. Zato so nam pokradli državo, moralo,znanje in estetiko,zato smo skoraj na beraški palici, te prostitutke, pa še kar naprej terjajo plačilo za svoje nemoralno početje.
SAMO KOMUNAJZERJI IN njihova otročad se sama ne more pomagati , ker jim je vseskozi bilo vse dano , na pladnju !
AMBROŽIČEV pogovor z družino TEPINA vam pove vse ! Vsi ŠTIPENDIJE OD MAME JASNE naprej ! Vsi njeni otroci so preko štud . servisa delali na TV , verjetno na dobro plačanih mestih , poleg imeli štipendije in so seveda z lahkoto študirali ! ” POKLICALA sem bivšo sodelavko PIRC – MUSAR , KI JE VZELA NA SVOJ URAD NAJMLAJŠO HČER , PRAVNICO “, TAKO MAMA JASNA !
SVOJE otroke sem učil, jim dopovedoval , vi niste otroci priviligirancev , komunistov , vi lahko uspete samo , če boste v šoli uspešnejši od njih ! Tako se je tudi zgodilo ! RAVNO absolventi pravne fakultete teško dobijo staž , nekateri čakajo po desetletje in več , seveda , če nisi naj, najboljši !
PA še nekaj , mama upokojenka, še vedno honorarno dela v TV hiši , odvzema kruh mladim in tako lahko potuje po vsem svetu , medtem pa se nekateri otroci sprašujejo , če je morje res slano !
Ja takole se kaka družina, ali kdo, nehote razkrije. Hočeš biti popularen, pa se drugače obrne, kakor Simoni Dimec. PRAV JE TAKO!!!