Dobrodošli !

Časnik ni le za branje. Časnik lahko sooblikujete s komentarji ali prispevki.

Vabimo vas, da se registrirate in v predal svoje elektronske pošte boste prejemali redna obvestila o novostih v Časniku.

Member Login

Lost your password?

»In vendar se vrti« oz. zakaj ne podpiram družinskega zakonika?

3.2.2012

Družinski zakonik mi je s ti. kompromisno rešitvijo, ki predvideva posvojitve otrok s strani istospolnih parov (kjer je eden v paru biološki starš), zlezel že dobesedno pod kožo, saj sem na tem mestu o njem razglabljal že nekajkrat. Tisti, ki me poznajo, bodo morda rekli, da je to posledica temperamenta, vendar so razlogi za številne odzive in nasprotovanje zakoniku precej širši, npr., ker si ob vsem tem angažiranju predstavljam, da »sedim« na Zemlji, ki se vrti okoli svoje osi in kroži okoli Sonca.

Debilne ovčke, klerikalci in čarovnice

Najbrž ni daleč od resnice, če rečem, da se na splošno označuje nasprotnike zakonika za tiste, ki ne razmišljamo s svojo glavo, saj bi naj bili produkt manipulacij na podlagi verskih in moralnih vrednot. Takšne navedbe ti. svetovljanskih podpornikov zakonika, med katerimi je tudi mnogo vernikov, tako samo še spodbujajo moje razmišljanje. Pretirano »razbijanje glave« sicer ni potrebno, ko pa civilizacijske danosti govorijo same od sebe. Mnenje zagovornikov zakonika je tudi, da so odločitve nasprotnikov nesvobodne, saj nismo zavezani zgolj samemu sebi. G. K. Chesterton je v knjigi Pravovernost (ang. Orthodoxy) povezal problem »norca« s pretirano vero v samega sebe, v kateri tiči nevarnost, saj pravi: »Dosti bližje resnici bi bilo, če bi rekli, da bo kdo zanesljivo doživel neuspeh, ker verjame vase«. Misli in mnenja, ki jih izrečemo, imajo vendar svoj objekt, na katerega se nanašajo, hkrati pa temeljijo na določenih predstavah in doživljajih, zato je za nas navadne razpravljavce normalno, da so naša mnenja rezultat določenih psiholoških podlag, ki so povezane z vrednostnim sistemom.

Da bi ponazoril svoj motiv pisanja omenjam manj odmevno, a toliko bolj populistično kolumno z naslovom »Žolčnik« (Štajerski tednik, 24.1.2012, avtor Matic Hriberšek). Žolč v kolumni bi se naj razlival izključno na klerikalce, kar seveda ni res. »Toliko je neke medijske gonje proti temu zakoniku, toliko je klevet, izmišljenih »raziskav«, laži in obrekovanja, da v čisto vseh pogledih spominja na preganjanje čarovnic, ko so te bile krive za slabo vreme, slabo letino, bolezni in vse, kar se je hudega pripetilo. Želodec se mi je obrnil, ko sem videl, kaj zganja tisti konglomerat klerikalne stranke z Ljudmilo Novak na čelu, »civilna« iniciativa in pa seveda za povrh vsega sveta in nezmotljiva cerkev«. Debilnost, gnusoba, plehkost, in idiotizem predstavljajo profil vernika oz. tistega, ki ne podpira zakonika. Res, da gre za obroben primer, ki pa nikakor ni osamljen in nepomemben, saj se v stilu Svetlane Makarovič kolumna zaključi, da »sovraštvo zasluži samo sovraštvo«. To prejudicira, da se preko konsolidiranih ideoloških agensov v javnosti ustvarja spolitiziran sovražni govor. Za takšen gnev sploh ni komentarja, saj je za takšne ljudi potrebno moliti: »Marsikdo pade, a ne namerno. Kdo še ni grešil s svojim jezikom?« (Sir 19,16).

Svet omejitev in čudežna dežela

Seveda bodo zagovorniki zakonika v takih razmerah v en glas (za)vpili, da predstavlja referendum potencialno omejitev oz. grožnjo za življenje otrok, ki se znajdejo v takšnih (istospolnih) okoliščinah. Sicer je res, da so take skupnosti na določen način omejene. Vendar, zakaj? Če problem apliciramo nekoliko širše vidimo, da lahko družba oz. bolje rečeno država določene omejitve odpravi (npr. s pravnim aktom), medtem ko nekaterih ne more (npr. istospolno usmerjenega človeka omejuje lastna usmerjenost, da ne more izvajati reprodukcije). Vprašanje je torej, kako se ljudje soočamo z omejitvami, še posebej, kadar imamo zaradi svobodne volje v rokah »škarje in platno«? Namesto, da bi ljudje čim bolj občudovali in cenili danosti, ki nam jih ponuja življenje v svojem bistvu, vse raje počnemo stvari, ki so ti. »prepovedane«. Omejitve so odveč, saj nasprotujejo našemu telesnemu ugodju, materialnim koristim in političnim interesom. Hkrati ugotavljamo, da svet moralno vse bolj tone. Prišli smo celo tako daleč, da si abnormalnem, če občuduješ družino, s tem mislim – kako že pravijo – tradicionalno družino. Beseda tradicionalna je odveč, saj ima družina v fundamentu svoje pogoje in omejitve, pa naj si živimo kakor se nam zaželi Zemljanom.

Danes se prodaja »reklama«, da so največji sovražniki napredka razne omejitve in strašna preteklost. Zase ne vem, če sem napreden, vendar hkrati močno dvomim, da so napredni tudi tisti, ki so se za to samooklicali. Glas »ZA« zakonik se namreč povezuje z naprednostjo. Ampak, kdor pozorno spremlja medijsko razpravo in sodeluje v raznih privatnih debatah, lahko zaključi, da se napredek meri v časovni dimenziji. Kot da je zgolj čas merilo napredka oz. kot da bi ljudje 21. stoletja morali biti v prepričanjih in predstavah popolnoma drugačni od ljudi iz preteklosti. Ne pravim, da se svet ne spreminja, pravim le, da ni merilo napredka čas oz. napredek sam. Med drugim izvira precej znanja, ki ga uporabljamo danes, ravno iz daljne preteklosti.

Galileo Galilej, ljubezen in tveganje

In potem pravnica Rajgljeva, znana in glasna zagovornica zakonika ter solastnica Open Cafeja, v Delu (16.1.2012, str. 2) očita nasprotnikom zakonika nerazumevanje sveta ter špekulira o možnosti, da lahko kdo jutri zahteva, da se v zakon zapiše, da Zemlja ni okrogla. S tem se obuja mit o »znanosti in krščanski veri« kot dveh zgodovinskih protislovjih. Zgolj medijsko razvpiti primer Galijeja, ki bi naj domnevno izrekel stavek »in vendar se vrti« (it. eppur si muove), se ponovno uporablja za proticerkveno propagando (čeprav je geocentrično podobo sveta vpeljal poganski grški matematik in astronom Ptolemaj). Najbrž se ne motim, če rečem, da je javni znanstveni diskurz na področju istospolnih posvojitev podhranjen. Pričakoval bi več neposrednih soočenj v stilu »za in proti« oz. manj spolitiziranih prilagajanj strokovnih argumentov. Še največ je zaslediti javnih izjav raznih zbornic in združenj, ki podpirajo družinski zakonik. Nekateri strokovnjaki pravijo, da ni psiholoških ovir za ta eksperiment in da je za normalen otrokov razvoj potrebna toplina in ljubezen najmanj ene odrasle osebe.

Menim, da je vprašljivo in tvegano, da se za uresničitev političnih pravic izrablja znanost, ki še nima zadovoljivih metodoloških osnov na tem področju. Kdaj, če sploh, je možno znanstveno ovreči predpostavko, da obstaja splošna razlika med otroci raznospolnih staršev in med otroci istospolnih »staršev«? V širšem kontekstu Chestertona si namreč razlagam nujnost med dvema objektoma tako, da, če je rojstvo otroka posledica spolne dihotomije (moški/ženska), potem je hkrati za razvoj otroka ključna ravno ta dihotomija.

Morda bom z glasom proti označen za novodobnega heretika, ki povzroča družbeno blokado. V 21. stoletju sicer še nisem slišal katolika, ki bi nasprotoval izjavi »in vendar se vrti«. Ravno nasprotno, v imenu »naprednih« zakonik s kompromisnim predlogom ruši civilizacijske standarde – tudi prav, samo naj še jasno in glasno prevzamejo odgovornost za vedno večjo družbo tveganja in nerazumevanje sveta.

Foto: Tvoj portal

[Facebook] [LinkedIn] [Twitter] [Email]

Tags:

32Odgovori to “ »In vendar se vrti« oz. zakaj ne podpiram družinskega zakonika? ”

  1. rx170 on 3.2.2012 at 9:51

    “Debilnost, gnusoba, plehkost, in idiotizem predstavljajo profil vernika oz. tistega, ki ne podpira zakonika. Res, da gre za obroben primer, ki pa nikakor ni osamljen in nepomemben, saj se v stilu Svetlane Makarovič kolumna zaključi, da »sovraštvo zasluži samo sovraštvo«.”

    Te predpostavke so verjetno tudi rezultat javnega delovanja vernikov (oziroma bolje povedano njihovih samooklicanih predstavnikov). Verniki ogledala marsikdaj okrivite za lastno slabo podobo.

    “Namesto, da bi ljudje čim bolj občudovali in cenili danosti, ki nam jih ponuja življenje v svojem bistvu, vse raje počnemo stvari, ki so ti. »prepovedane«.”

    Omejitve so čisto človeški koncept.

    “Kdaj, če sploh, je možno znanstveno ovreči predpostavko, da obstaja splošna razlika med otroci raznospolnih staršev in med otroci istospolnih »staršev«? ”
    Predpostaviš lahko marsikatero bedarijo in potem dokazuješ, da to ne drži. Tudi npr. že tolikokrat omenjene majhne čajne skodelice, ki krožijo okrog Merkurja (seveda premajhne, da bi jih opazili s teleskopom, zdaj pa mi dokaži, da ta predpostavka ne drži) V znanosti in skladno z logiko se pa načeloma dokazujejo pozitivne trditve.

    • Alojz on 3.2.2012 at 20:56

      Tvoj problem je v tem, da so tvoje obtožbe vedno tako pavšalne in splošne, nikoli pa nisi nič konkreten. Kajti hitro bi se izkazalo, da so te tvoje obtožbe oziroma obtožbe, ki jih podpiraš, neutemeljene.

  2. tadej on 3.2.2012 at 14:30

    Ob nesreči Coste Concordie sem prebral sledečo zanimivo primerjavo s Titanikom: Ko se je potapljal Titanik, je kapetan ostal zadnji na ladji in najprej so reševali ženske, otroke in starejše. Ob potopu CC pa se je kapetan prvi rešil in ob reševanju potnikov ni več veljavlo isto pravilo: otroci, ženske, strarešji. Družba se je spremenila, ali lahko govorimo o napredku ali ne drugo vprašanje. Ciničnen odgovor bi bil, da je končno zavladal princip nediskriminatornosti, torej gre za napredek. No tako je to z napredkom, ko ne moremo več vzdrževati reda, nered progalsimo za napredni red.

    Absolutno se strinjam, da je glede pricipa splone dihotomije. Izkušnja dveh svetov je enaka izkušnji dveh očes. Globino vidimo samo z dvema očesoma. V sobivanju dveh svetov obstaja konflikt v absolutni različnosti, ki ga lahko dojamemo in doživimo samo v času odraščanja v družini. Ta ustroj potem vlečemo za seboj celo življenje. Urejenost in kvaliteta sta nepomebna za globinsko sliko.

  3. Janez Gorenc on 3.2.2012 at 17:19

    RX, vedno se čudim, kako da imajo (imamo) verniki agresiven in ščuvajoč javni nastop. Prosim, povejte mi en primer takega ščuvanja, ki ga mediji niso iztrgali iz konteksta (kot npr. znameniti Rodetov “ateist bi vrgel mrtvega dedka v smetnjak”). Jaz vam lahko takoj naštejem kar nekaj primerov ščuvanja iz druge strani iz zadnjega obdobja, za ščuvanje vernikov proti drugim pa ne.

    Prav tako ne vem, kdo so ‘samooklicani predstavniki’ vernikov. Če mislite škofe in duhovnike, oni pač niso samooklicani. Če pa mislite na Igorja Primca in Ljudmilo Novak, pa prosim napišite, kdaj sta se oklicala za voditelja vernikov in ju bom takoj denunciral, da nista moja predstavnika, ker se imam tudi sam za vernika.

    Omejitve so človeški koncept. Vidite, jaz pa verjamem, da če greste na vrh nebotičnika, skočite dol in zakričite, da so ‘omejitve človeški koncept’, boste ugotovili, da gravitacijo prav malo briga, kaj vi mislite. Oziroma, če drži, da so omejitve človeški koncept, potem lahko homoseksualci in lezbijke, ki so po naravnem konceptu – vsaj sami trdijo tako – omejeni na spolno privlačnost do lastnega spola, rečejo, da je omejitev pač človeški koncept in se čez noč odločijo, da jim bo privlačen nasprotni spol. Katero je potem?

    Tudi kavne skodelice okrog Merkurja niso najbolj posrečen primer, saj le-te na noben način ne vplivajo na človeško družbo, še toliko ne kot kak novonajdein planet okoli kake druge zvezde, kjer bi morda lahko našli življenje. Družinski zakonik pa bo zelo vplival na našo družbo oziroma na dojemanje naše družbe in v tem je razlika.

    Lahko mi rečete, da sem konzervativen v svojiih pogledih na družbo – menim namreč, da je sedanja ureditev preveč liberalna, sploh splav – vendar to ne pomeni, da sem nestrpen ali celo hujskač, ne? Trdno sem prepričan, da je pod oznako ‘napreden’ umrlo in trpelo veliko več ljudi kot pod oznako ‘konzervativno’. Za ljudi pa štejem, za informacijo, ljudi od spočetja naprej (kar je bilo sprejeto pred kratkim tudi na eni od evropskih inštitucij zaradi prepovedi patentiranja česarkoli na človeku, se mi zdi, in so na tak način definirali človeka – to pa ima lahko v prihodnosti velike posledice).

    Tadej, na Titaniku je bilo morda res tako, da je kapitan šel z ladjo na dno, morda celo res za svojim krmilom, kot je to prikazano v filmu, vendar pa koncept posadke s kapitanom na čelu, ki z ladje ‘spizdi’ pred vsemi ostalimi, ni neznan s tistega časa. Joseph Conrad je roman Lord Jim, kjer opisuje točno tak pobeg, napisal že 1900, torej 12 let pred Titanikom.

  4. rx170 on 3.2.2012 at 17:53

    “Prosim, povejte mi en primer takega ščuvanja, ki ga mediji niso iztrgali iz konteksta (kot npr. znameniti Rodetov “ateist bi vrgel mrtvega dedka v smetnjak”). ”

    Na kontekst se lahko izgovarjamo ob vsaki ponesrečeni izjavi, npr. tudi tisti o drugorazrednih temah.

    “Prav tako ne vem, kdo so ‘samooklicani predstavniki’ vernikov. Če mislite škofe in duhovnike, oni pač niso samooklicani.”
    Če predpostavimo točnost zapisov v uradnih evangelijih si upam sklerpati, da verjetno Kristus s tisto skalo ni mislil skorumpirane pohlepne druščine, ki npr. spuši 800 milijonov ali skriva pedofile.

    “Če pa mislite na Igorja Primca in Ljudmilo Novak, pa prosim napišite, kdaj sta se oklicala za voditelja vernikov in ju bom takoj denunciral, da nista moja predstavnika, ker se imam tudi sam za vernika.”
    Menda je Aleš Primc; glede Ljudmile pa menda ima njena stranka v imenu krščanska – torej se je na nek način oklicala, da predstavlja tudi vernike, mar ne?

    “Omejitve so človeški koncept. Vidite, jaz pa verjamem, da če greste na vrh nebotičnika, skočite dol in zakričite, da so ‘omejitve človeški koncept’, boste ugotovili, da gravitacijo prav malo briga, kaj vi mislite.”
    Omejitev gravitacije se da premagati z osnovnimi fizikalnimi principi. Podobno kot nezmožnosdt oploditve z metodami BMP itd. Morebitni “moralistični” zadržki okrog tega (kot npr. če bi bog hotel, da človek leti, bi mu dal krila) so pa čisti človeški koncept.

    “Tudi kavne skodelice okrog Merkurja niso najbolj posrečen primer, saj le-te na noben način ne vplivajo na človeško družbo, še toliko ne kot kak novonajdein planet okoli kake druge zvezde, kjer bi morda lahko našli življenje. Družinski zakonik pa bo zelo vplival na našo družbo oziroma na dojemanje naše družbe in v tem je razlika.”

    Avtorju sem repliciral na logično napačno trditev, da neka teza ni bila ovržena, ker namreč ravno tako ni bila empirično dokazana. Kot verjetno veste, se pač dokazujejo pozitivne trditve.

    “menim namreč, da je sedanja ureditev preveč liberalna, sploh splav – vendar to ne pomeni, da sem nestrpen ali celo hujskač, ne?”
    Tega Vam ne bom rekel, povedati pa bi vam utegnil da ženski odrekate pravico, da odloči o tem ali bo dala svoje telo na razpolago potencialnemu novemu pripadniku vrste in da seveda v tem nimate prav. V to je ne more nihče prisiliti.

    • Alojz on 3.2.2012 at 21:08

      Kot pričakovano.

      Konkretnega odogovra na vprašanje:

      Prosim, povejte mi en primer takega ščuvanja, ki ga mediji niso iztrgali iz konteksta (kot npr. znameniti Rodetov “ateist bi vrgel mrtvega dedka v smetnjak”).

      od rx-a ni.

      Ker ga ne more biti.

      Pri Türku je jasno, da ni bilo nobenega konteksta. Iz posnetka se celo vidi, da se je zavedel, da ga je usral. Le preveč je vzvišen, da bi priznal napako in se zanjo opravičil.

  5. Janez Gorenc on 3.2.2012 at 18:22

    Naprej se opravičujem, da sem Aleša preimenoval v Igorja. Sicer pa ne vem, kaj je Jezus natančno mislil, ko je Petra oklical za skalo, to vprašajte teologi. Vem pa, da ni ikoli mislil, da so ljudje, tudi njegove ‘skale’ ne, brez grehov. ‘Skali’ je vnaprej napovedal, da ga bo trikrat zatajil. Pa mu je kljub temu zaupal ključe.

    Gravitacija z izumom kril in rakete ni bila premagana, vendar dobro, morda tudi moj primer ni bil najbolj briljanten, ker ne vem natančno, kaj naj bi ob tem še rekel. Tudi do umetne oploditve nimam ‘teoloških’ zadržkov, kvečjemu res samo pomisleke, vendar pa na referendum nisem šel. Absolutno pa sem proti temu, da bi se zdrava ženska lahko umetno oplodila na račun zavarovalnice.

    Vendar umetna oploditev niti slučajno ni enak splavu. Pravite, da lahko ženska samostojno odloči, če bo dala svoje telo bla, bla, bla. Po tej logiki se lahko tudi jaz samostojno odločim, da svojega koščka Zemlje, za katerega menim, da mi pripada, ne bom delil s tremi drugimi osebki, recimo kakimi betežnimi starčki, in jih bom dal humano pobiti, Najbrž se ne bi strinjali s takim razmišljanjem, ne? In preden boste rekli, da oni sami brez mame ne morejo obstajati – no, na to nimam odgovora, vendar ali ste kdaj gledali zarodek na UV? Jaz sem ga. In občutil sem primarni nagon tistega zarodka – da hoče živeti in rasti. Ne zaradi mame, pač pa zato, ker je to prvo, kar čutimo, namreč, preživeti hočemo. Pa še to – za splav žensko običajno ‘navdušijo’ moški, vsaj tako sem prebral.

    • rx170 on 3.2.2012 at 18:32

      “Po tej logiki se lahko tudi jaz samostojno odločim, da svojega koščka Zemlje, za katerega menim, da mi pripada, ne bom delil s tremi drugimi osebki, recimo kakimi betežnimi starčki, in jih bom dal humano pobiti,”

      Spet slab primer; ker zemlja in telo nista primerljiva, hkrati pa nihče nima pravice odložiti onemoglih starčkov na vaš vrt.

    • Alojz on 3.2.2012 at 21:12

      Kar se tiče skodelic, se da zelo enostavno dokazati neobstoj v okviru fizikalnih približkov.

      Do natančnosti, ko smo sposobni izmeriti vse vplive teh skodelic, se lahko dokaže, da jih ni – oziroma se privzame, da tega ni. Oziroma se nima smisla ukvarjati s tem.

      Seveda pa to še ne pomeni, da ne bodo kaj takega odkrili v prihodnosti.

      Kar pa se tiče splava. Otrok, takoj po rojstvu tudi ni sposoben sam preživeti brez skrbi staršev. Zakaj pa potem detomor ni dovoljen? Ista logika.

      • PametUporabljat on 11.2.2012 at 12:42

        “Kar pa se tiče splava. Otrok, takoj po rojstvu tudi ni sposoben sam preživeti brez skrbi staršev. Zakaj pa potem detomor ni dovoljen? Ista logika.”

        Meni osebno se zdi sposobnost preživetja zelo slab argument za oz. proti splavu. Razlika med zarodkom in rojenim otrokom je v tem, da je zarodek v telesu nekoga drugega, otrok pa ne. Načeloma velja, da ima vsak pravico odločati o svojem telesu. Tudi noseče ženske. Po mojem mnenju zarodek ne more odločati o telesu ženske. Prav zato je prav, da je splav dovoljen. Pri detomoru ne gre za pravico odločanja o svojem telesu, zato gre za umor.

        • Alojz on 13.2.2012 at 9:15

          Vedno slabše izgovore si izmišljujete.

          Seveda gre tudi pri rojenem otroku deloma za odločanje o svojem telesu – in sicer, ali bo mama dojila dojenčka ali ne.

          Vprašanje je samo, ali otroku od spočetja priznamo pravico do življenja, čeprav je še odvisen od mame, ali ne.

          Do sedaj še nihče ni dal smiselnega argumetna za to.

  6. Janez Gorenc on 3.2.2012 at 18:41

    Tudi res, vendar pa ženska običajno, razen če ne gre za posilstvo, nekoga prostovoljno ‘povabi’ v svoj vrtiček, patem si pa premisli in ga pa ubije.

  7. rx170 on 3.2.2012 at 18:50

    Ne. Ampak mu ne da na razpolago svojega telesa. Do tega ima vso pravico ne glede na moralne pomisleke.

    • Alojz on 13.2.2012 at 9:16

      In zakaj je potem to omejeno le na prve mesece nosečnosti?

      Zakaj to ni dovoljeno vse do rojstva?

  8. Janez Gorenc on 3.2.2012 at 19:48

    RX, uporabiva prave besede, ker vse ostalo je lari fari – ubije svojega otroka, pika. Računajo, da so v ZDA po Roe vs. Wade na ta način ubili že več kot 40 milijonov nerojenih otrok. Pa tam večinoma nimajo omejitve 12 tednov kot pri nas.

    • hah on 3.2.2012 at 20:40

      Potem pa uporabljajmo še besedo fetus.

    • Alojz on 3.2.2012 at 21:15

      Najboljši argument tukaj je. Zakaj potem ni dovoljeno ubiti rojenega otroka. Zanj velja isto kot za fetus. Do neke starosti brez odraslih ni sposoben preživeti.

      V Rimskem cesarstvu je bil detomor dovoljen.

      Dejansko pa lahko upravičeno zahtevamo odgovornost. Če otroka zaplodiš, nosi odgovornost za posledice.

      • hah on 3.2.2012 at 21:33

        Zakaj pa je dovoljeno ubiti odraslo kravo? Koliko milijonov jih ubijemo in požremo vsako leto? Iz maternice pa ne smemo potegnit “nekaj sto” človeških celic?

        • AlFe on 4.2.2012 at 0:25

          Zato, ker ti nisi vol. Se mogoče motim?

          • hah on 4.2.2012 at 9:46

            Ja kakšno izprijeno “moralo” pa imaš ti, da ti je par celic bolj pomembnih, kot pa kompleksen živ organizem, ki je travo, proizvaja mleko, čuti bolečino, …?

          • Alojz on 6.2.2012 at 9:23

            Torej hah, praviš, da si vol.

          • hah on 6.2.2012 at 9:46

            Nisem. Zdaj pa povej zakaj lahko ubijem odrasel organizem, ne smem pa ubiti nekaj celic, ki so daleč od tega, da bi imela kakršne koli človeške lastnosti?

          • Alojz on 6.2.2012 at 10:18

            Odgovor je isti, kot pri vprašanju, zakaj lahko ubiješ kravo, človeka pa ne.

          • hah on 6.2.2012 at 10:58

            Ja povej vendar zakaj? Krava ima več človeških lastnosti kot pa kepa replikatorskih celic.

          • Alojz on 6.2.2012 at 12:37

            Ne jih pa nima.

            Po tvoje je pa vseeno, ali ubiješ kravo ali človeka.

          • hah on 6.2.2012 at 13:48

            A si ti osnovno šole preskočil? Katere človeške lastnosti pa ima kepa 100 celic?

        • hah on 6.2.2012 at 9:47

          Pa v drugi temi še vedno čakam dokaze za tvoje trditve. Če jih ne bo, bom smatral, da lažeš.

  9. Miran on 5.2.2012 at 21:59

    A kaj , ko se zagovorniki zakonika sploh nočejo vsesti za isto mizo z nasprotniki, da bi izmenjali argumentirano vsebino. Pred kamerami in mikrofoni ni mogoče iskati skupnih točk. Ztaorej kar ni zmogla politika in civilna družba rešiti, bo sedaj ljudstvo povedalo kak zakonik naj bo. Osebno me prvih 6 členov v nekaterih sigmentih tako, kot otroka in kot očeta, da bom na referendumu glasoval PROTI!!!

    • krščanski demokrat on 6.2.2012 at 11:04

      “A kaj , ko se zagovorniki zakonika sploh nočejo vsesti za isto mizo z nasprotniki, da bi izmenjali argumentirano vsebino. ”

      Zagovorniki so bili pripravljeni ponuditi kompromis, vendar ga nasprotniki DZak niso bili pripravljeni sprejeti.

      Kdo torej ni pripravljen na dialog, gospod Miran?

      • Alojz on 6.2.2012 at 12:41

        To je seveda čista laž.

        Zagovorniki niso bili pripravljeni sprejeti čisto nobenega kompromisa.

        V zadnjem trenutku, ko so videli, da jih ga tudi lastni člani ne bodo podprli, so spremenili – nepremišljeno seveda – zgolj del o posvojitvah, toliko, da so dobili podporo v lastnih strankah.

        Kompromisa ni, saj je le navidezen. Definicija družine je sprememnjena tako, da bo verjetno ustavno sodišče reklo, da mora potem znotraj vseh družin biti vse nediskriminatorno.

        • PametUporabljat on 11.2.2012 at 12:45

          Super, torej priznavate, da bi vsi morali imeti enake pravice glede na slovensko ustavo?

          • Alojz on 13.2.2012 at 9:17

            Saj jih že imajo. Pri poroki te nihče ne vpraša po spolni usmerjenosti.

            Pri posvojitvi gre pa za trk pravic – pravice otroka do očeta in mame, in sebičnih interesov gejevskega lobija.