Ko se ljudje začnejo obmetavati z blatom, lahko z gotovostjo napovemo le en izid: da bodo na koncu vsi umazani. Manjša, ko je možnost za zmago, večja sta umazanija in smrad. Dogajanje okrog spornega člena v Družinskem zakoniku lahko Slovenijo spremeni v Blatni dol, če ne bomo previdni in modri. Upanje vzbuja poteza Družinske pobude, da politiki in civilna družba najdejo sprejemljiv kompromis. To bodo prej ali slej morali storiti, zato je bolje, da to storijo pred referendumom kot po njem.
V tem trenutku nam sicer ne bo dosti pomagalo, če pogledamo, kako smo se znašli v njem, vendar se vseeno kratko ozrimo nazaj. Morda se bomo kaj naučili za naslednjič. Na spolzko pot smo stopili v trenutku, ko so se pripravljalci omenjenega zakonika odločili, da bodo realne zadrege otrok, ki živijo skupaj s partnerjema istega spola, reševali tako, da bodo na novo definirali družino. To ni bila edina možna rešitev. Ko so se odločili za radikalno, revolucionarno potezo, so izzvali predvidljivo reakcijo.
Zadevo je dodatno poslabšal način, kako so se lotili dela, namreč, da so uradniki skupaj s posvečenimi strokovnjaki in aktivisti delali za zaprtimi vrati. Svoje je doprinesla tudi najbolj glasna zagovornica tovrstne “liberalizacije”, predsednica stranke in ministrica, ki pooseblja take vrednote in življenjski slog, o katerih 95% Slovencev in Slovenk lahko zgolj sanja ali jim zavida. Ali pa si ob njih zatisne nos, tako kot je storil avtor teh vrstic, ko mu je vidni član Liberalne akademije kmalu po izbruhu pasje afere rekel, da to pa vendar ni nič takega, če se gospod spozablja nad psi. Nekateri temu rečejo neobremenjenost in osvobojenost od ideoloških in verjetno še kakšnih spon. Seveda pa ima takšno stanje duha in morale tudi manj laskava imena.
Lekcija za prihodnost je jasna: pomembnih reči se ne gre lotevati po strankarskem ključu, ampak je potrebno najti soglasje velike večine. Delati je treba transparentno, na očeh javnosti. Pri izbiri zaveznikov velja biti previden.
Zdaj smo na poti v blatni dol in vprašanje je, kako priti ven, predno se kdo zaduši. Kot prvi korak predlagam, da vsaka stran drugi prizna tisto, v čemer ima nedvomno prav. Če bosta neobremenjeno prisluhnili druga drugi, bosta morda ugotovili, da tega sploh ni tako malo. Tako Vatikan (kot poosebljenje stališč konzervativnega tabora) kot gejevski aktivisti se na primer strinjajo v ključnem spoznanju, da obstaja homoseksualno “stanje” človeške osebe. Iz tega izhaja za marsikoga vznemirjujoče spoznanje, da istospolna usmerjenost sama po sebi ni ne dobra ne slaba. Pred-moralna je, podobno kot je predmoralen človekov spol, rasa ali posebna nadarjenost, ki si jih človek svobodno ne more izbrati, ampak so mu dane. Po zdravi pameti in katoliškem nauku so lahko (ne)moralna le tista dejanja, ki jih človek svobodno stori. Na primer, ko ima spolne odnose ali stopi v življenjsko partnerstvo z osebo istega spola.
Iz tega izhaja naslednje še bolj vznemirjujoče spoznanje, da nekdo samo zato, ker ga privlači isti spol, še ni slabši mož ali žena, oče ali mama kot nekdo, ki ga privlači nasprotni spol. (Govorim o usmerjenosti, ne o življenjskem slogu ali obnašanju.) Biti mož ali mama pomeni zavestno, trdo delo in žrtvovanje; pomeni gojitev altruističnih in omejevanje sebičnih nagnjenj in razpoloženj v človeku. Zato so pavšalni predsodki neutemeljeni in žaljivi do tistih med nami, ki – ne po lastni izbiri – čutijo nagnjenje do istega spola. Mislim, da se morajo glede tega zamisliti predvsem v taboru nasprotnikov novega Družinskega zakonika, od koder občasno prihajajo nestrpne in žaljive besede.
Druga stran pa ne bi smela razumeti sleherne politike in ukrepa, ki favorizira eno obliko družinskega življenja, kot diskriminacijo in napad na njihovo dostojanstvo in pravice. To se sicer sliši zelo dramatično, vendar zato še ni nujno, da je res. Predvsem pa ni vsakdo, ki zagovarja naravno družinonestrpen, zaostal ali še kaj hujšega.
Pozitivna diskriminacija
Zdi se mi, da je temeljno vprašanjeob katerem smo se zapeli, naslednje: Ali družba sme legitimno privilegirati določeno obliko življenja, za katero velika večina meni, da je koristna in boljša od alternativ? Če je odgovor pritrdilen, se zastavi naslednje vprašanje: ali tovrstno privlegiranje nujno pomeni diskriminacijo in celo zatiranje drugih – alternativnih – oblik življenja? V konkretnem primeru se vprašanje glasi: Ali je razumno in legitimno postaviti naravno družino kot tisti model, ki je najbolj primeren za razvoj nastajajoče človeške osebe? Ali s tem delamo krivico drugim oblikam družine? (Kot izhodišče razmišljanja sem izbral otrokov interes in ne interes odraslih partnerjev. Prepričan sem, da človečnost od nas zahteva najprej, da “pozitivno diskriminiramo” šibkejšega.)
Pokazati želim, da ravno to že ves čas delamo. Še več: ustanovne članice Evropske unije so večkrat posebej zapisale, da imajo države to možnost, da “pozitivno diskriminirajo” določene službe, skupine in kulture, za katere so presodile, da so v javnem interesu. Tu navajam le tri primere:
1. Javne radiotelevizije niso podvržene enakim pogojem delovanja kot komercialne radiotelevizije. Protokol k Amsterdamski pogodbi “državam članicam zagotavlja pravico financiranja storitev javne radiotelevizije, če je takšno financiranje odobreno za opravljanje javne službe, kakor jo naloži, opredeli in organizira vsaka država članica…”
2. Zaščita nacionalne in regionalnih kultur, ki se kaže med drugim v spodbudah za književna in obveznih kvotah za domača (evropska) avdio-vizualna dela in posledično omejitvah za neevropska dela. Zaradi tega je Evropska unija že desetletja v tihi vojni z Združenimi državami Amerike.
3. Različne oblike državne pomoči in podpore krščanskim cerkvam in judovskim skupnostim v posameznih državah Evropske unije.
Liberalizem, ki ne loči med avtoriteto in prisilo
Krojači javnega mnenja v Sloveniji bodo hitro oporekali državni podpori krščanskim in judovskim verskim skupnostim ter javni radioteleviziji. Tudi njim pa se verjetno zdi popolnoma razumljivo, da podpiramo (pozitivno diskriminiramo) slovenski jezik in kulturo. Ko pa zadevo pobliže pogledamo, vidimo, da gre za – naj mi bo dovoljeno uporabiti izraz poslanke Črnak Megličeve – ideološko pristranski pristop, v smislu, da dajemo prednost slovenskemu pred drugim. Prav nič težko ne bi bilo argumentirati, da to vodi v diskriminacijo vseh tistih, ki jim slovenščina ni bila položena v zibelko ali si je niso svobodno izbrali. Ali to pomeni, da država ne sme določiti slovenščine kot obveznega jezika v uradih in na vseh ravneh izobraževanja, ampak mora staršem omogočiti šolanje v tistem jeziku, kot si ga želijo? Samo še en korak naprej je potrebno storiti, pa bomo prišli do zaključka, da je pravzaprav najbolje, da sploh nič ne storimo ne v eno ne v drugo smer, ampak z otrokom ne govorimo do osemnajstega leta, ko naj se sam odloči, kateri jezik želi govoriti.
Absurdnost tovrstnega “liberalizma” in “neideološkosti” je več kot očitna: človek bo postal polnoleten le tako, da bomo z njim govorili. To pa je mogoče le v nekem jeziku, kar pomeni odpoved vsem drugim. Vendar to priviligiranje enega jezika ni ne pomeni, da so drugi diskriminirani. Družina, mesto in država ne morejo drugače, kot da se odločijo za enega ali za majhno število naravnih jezikov, ki jih bodo razvijali in podpirali. S tem ne delajo krivice drugim jezikom ali staršem, pod pogojem seveda, da izberejo naravne in razširjene jezike. Samo takrat, ko bi se država odločila voditi posle, ponuditi šolstvo in spodbujati literaturo v jeziku, ki ga večina ljudi ne razume in govori, bi delala nasilje.
Podobno velja za področje družinskega življenja. Tudi tukaj je razumno in legitimno, če večina ljudi na osnovi premisleka in izkušnje sklene, da bo podpirala tisto obliko družine, ki je najboljša za otroka, ostale družinske člane in posledično za vso skupnost. S tem, ko se odločimo za monogamne, življenjske zakonske zveze, v ničemer ne delamo krivice poligamiji, poliandriji, svobodnim (neobveznim) komunam, istospolnim partnerstvom, samohranilcem in samohranilkam. Nasprotno: šele takrat, ko vemo za cilj, lahko določimo tudi vse potrebne elemente družinske politike, ki bodo čim več ljudi čim hitreje pripeljali do tega cilja.
Na to se v sedanji debati o izenačitvi vseh oblik “družin” vse preveč pozablja. V imenu neke prazne “neideološkosti” in liberalnosti se je bivša koalicija odrekla modelu družine, ki se je skozi zgodovino izkazal za najboljšega. To je naravna življenjska skupnost moškega, ženske in otrok, bolj ali manj tesno povezana s preostalim sorodstvom. Otrok ima pravico do matere, očeta, bratov in sester ter sorodstva. Že iz zdravstvenih razlogov je v otrokovem interesu, da ve za svoje starše, saj bo tako lažje razumel svoje biološke in psihološke danosti. Biološka vez med otroki in roditelji je enkratna in je druge vrste vezi nikoli ne morejo popolnoma nadomestiti. Predvsem pa je to tisto okolje, ki že po naravi stvari pokaže, da je otrok-človek dar, ki ne more biti predmet manipulacije ali zadovoljevanja potreb odraslih ljudi.
Vrnitev k naravi
Izpraznitev definicije družine odpira vrata vrsti problemov in zadreg, ki se že nakazujejo. Ko na primer otroka izoliramo iz biološke navezave na očeta in mater, postane veliko lažje o njem razmišljati kot o tržni dobrini. Od najemanja nadomestnih maternic, kupovanja jajčec in sperme, “izdelovanja” otrok po vnaprej izbranih specifikacijah nas tako ločita le še odpornost želodca in debelina denarnice. Odveč je poudariti, da na tržišču uspejo močni in bogati, trpijo pa šibki in reveži: mlade ženske, ki prodajajo svoje usluge in otroci, ki jim navzven morda nič ne manjka, v bistvu pa postanejo malo bolj imenitni hišni ljubljenčki. Bili so izbrani in kupljeni.
Šele potem, ko sem sprejel model naravne družine, lahko izločim omenjene pojave ter poligamijo, poliandrijo, istospolne zveze in svobodne komune kot manj primerna okolja za otrokov razvoj. Šele zdaj vem, kakšno okolje iščem za otroka, ki je ostal brez staršev. Na osnovi tega modela lahko v šolah in drugje vzgajam ljudi k zrelemu, trajnemu partnerskemu odnosu. Šele zdaj lahko sprejmem pozitivne (to je, “ideološko obremenjene” in diskriminatorne) ukrepe, s katerimi bom poskusil kompenzirati za negativne posledice enostarševskih družin. Če so namreč dvostarševske in enostarševske družine med seboj načeloma popolnoma enakovredne, potem tudi ni nobenega razloga, da bi imele samohranilke in samohranilci kakršnekoli ugodnosti.
Nenazadnje je potrebno upoštevati tudi stare starše in sorodnike. Le-ti imajo samo v naravni družini prednostno pravico in dolžnost, da pomagajo otroku. Če je družina skupnost katerihkoli odraslih in otroka, so stari starši, sorodniki in sosedi enaki vsem drugim odraslim ljudem. Nobene posebne pravice in dolžnosti nimajo do otroka.
Skratka: Veliko bolje bo za otroke in za vse nas, če se odločimo za sonaraven razvoj, pri katerem izhajamo iz naravnih danosti in jih izboljšujemo, ne pa, da jih ignoriramo ali gremo proti njim.
Foto: Trzinska pomlad
![[Facebook]](http://www.casnik.si/wp-content/plugins/bookmarkify/facebook.png)
![[LinkedIn]](http://www.casnik.si/wp-content/plugins/bookmarkify/linkedin.png)
![[Twitter]](http://www.casnik.si/wp-content/plugins/bookmarkify/twitter.png)
![[Email]](http://www.casnik.si/wp-content/plugins/bookmarkify/email.png)
v vsaki družbi obstajajo ”odstopanja, vendar!
obstajati pa morajo tudi temelji. In v tem temelju piše, da ima OTROK OČETA + MAMO.
PIKA.
na kakšen način pa si potem določeni redki posamezniki oblikujejo svoje skupnosti, je pa njihov problem.
Saj je že do sedaj imela vsaka vas kakšen tak par, pa se svet ni podrl. Vsi v tej vasi pa so tudi vedeli, da je za enospolne družine značilno, da sta dva skupaj toliko mesecev ali še to ne kot so ”normalne” v letih…pa se prav tako ni nihče metal s hruške.
Ko pa danes prebiram razprave o tej temi, se pa zdi, da je 90% Ljubljane homoseksualne pa tudi večji del preostale slovenije. Vsaj tako mi želijo uturiti.
Pa je res tako?
Obupno plehka apologija ideologije “naravnosti”.
V čem je plehkost?
Povsem se strinjam z avtorjem, da je metanje blata na nasprotni breg nekoristno.
Jaz se ne opredeljujem o eni ali drugi strani, me pa vedno bolj motijo zavajanja, ki si jih zagovorniki in nasprotniki privoscijo, ker to samo podziga nestrpnost, kateri smo ji prica, npr:
- trditev, da je bil Zakonik sprejet potihoma in za zaprtimi vrati; Zakonik se je sprejemal javno, po rednem postopku in s skoraj najdaljsim odmerjenim casom za razpravo v zgodobini nasega parlamenta. Se vec, razprava je bila neposredno predvajanja in nekajkrat sem jo spremljal v zivo. Ne glede na to ali se strinjam z enimi ali drugimi argumenti, se ne morem spomniti niti enega primera, ko bi se karkoli na skrivaj naredilo ali kogarkoli pretentalo.
- trditev, da je Ustavno sodice potrdilo spornost Zakonika: ne vem koliko ljudi je prebralo odlocbo, vendar US je odlocalo le o tem, da ustavnih posledic ne bo, ker je dolocen prehodni rok 1 leto. In vem tem casu bo dovolj casa, da se morebitne posledice odpravi ali o njih odloca. Se vec, US bo moralo o tem odlocati v drugem sporu,, ko partnerica iz istospolne skupnosti v dednem postopku ne more do sodbe, ker je sodisce US zaprosilo za mnenje o tem, kaj je druzina ali ne. O tem se ni odloceno.
- trditev, da je tradicionalna druzina najbolj koristna za otroka: ta je moralno najbolj sporna za marsikoga. Ampak, ce mi je vsec ali ne, je stroka zelo enotna, da oblika druzine nima nikakrsne zveze s sreco otroka. Za vse tiste, ki to ne verjamejo naj si pogledajo izjavo Zbornice klinicnih psihologov, Zdruzenja psihoterapevtov Slovenije in se nekaterih drugih. Nisem zasledili niti ene potrjene raziskave, ki bi dokazovala drugace, pa sem iskal. Je mnogo anket o mnenjih, ki netradicionalnim druzinam nasprotujejo, vendar to ni bistvo trditve. Negativne posledice netradicionalne druzine na razvoj otroka niso dokazane.
- trditev, da vecina ljudi Zakoniku ne nasprotuje: glede na to, da je Slovenija dokaj razdeljena in, da katoliska in tradicionalna skupnost in kar nekaj strank dokaj ostro nasprotuje Zakoniku, pac ni mogoce trditi in se postavljati na eno stran vecine pa naj bodo zagovorniki in nasprotniki. Mislim, da bo referendum dokazal, da vecina nasprotuje.
- zagovarjanje podpisov za referendum; zdi se mi koristno in dobro, da imamo moznost neposredne demokracije. Upam, da posnetki, ki smo jih videli niso reprezentativni, a ce so, je to sramotno. To, da aktivisti neposredno povedo, da Zakonika niso prebrali, pa klub temu prepricujejo ljudi, se mi zdi katastrofalno. Da ne omenjam argumentov, ki smo jih slisali.
Iz zgoraj nastetih razlogov sem mi zdi, da bo zmaga na referendumu dokaj Pirova, ker smo se pri eni temi odsli na teren demagogije, ali kot avtor navaja v Blatni dol. In rezultat bo, da bomo imeli zavrnjen Druzinski zakonik. Pa potem?
Ocitno je res pretezko pricakovati, da bomo vsaj enkrat imeli o neki temi argumentirano debato, ki ne bo delila naroda na pol.
Problem pedrov je treba rešiti takojj.
Po dva pedra se namreč že pripravljata na Ministrstvu za delo in družino, v Liberalni akademiji, na FDV in v LDS, da bosta v kratkem povila svojemu istospolnemu partnerju živega, zdravega in donošenega otroka.
Zmotilo me je samo opletanje o potrjenih raziskavah.In kaj naj bi potrdile raziskave pri(vzorcu) 500 000 tradicionalnih družin,proti vzorcu sto družin istospolnih,pa še tu imajo samo kakih pet otroka.Kako lahko sedaj to primerjaš,koliko so boljše istospolne.In na osnovi tega naj bi se sedajspreminjala definicija o družini.Kar se pa posvojitve tiče,so pa že dosegli soglasje ,da otroka enega od staršev v istospolni družini lahko posvoji tudi drugi starš.Ni to zadosti.?
Zal ne poznam raziskave, ki bi vzorcila 500.000 druzin. Ce jo poznate, bi prosil za referenco, saj bi me zanimala. Vem pa tudi, da bi bila kakrsnakoli raziskava, ki bi temeljila na vzorcu 5, statisticno nesignifikantana. Glede na to, da so slovenska strokovna zdruzenja v svojih izjavah izrecno opredelila, da dosedanje raziskave dosledno dokazujejo, da ni nobene razlike v razvoju otroka glede na druzino v kateri odrasca, nimam razloga dvomiti o tem. Ni neverjetno, je pa prakticno nemogoce, da bi vsi predstavniki neke stroke navajali in se podpisovali pod neresnicna dejstva.
Moj komentar je bil namenjen opozorilu, da ena in druga stran zavaja s pavsalnimi in nepotrjenimi izjavami in izkrivljanjem dejstev. In moj protest je predvsem proti temu, da se v debatah uporablja osebna mnenja kot dejstva ali dokaze. Ker, dokler korakamo po tej poti, ne bomo prisli nikamor.
Ko gre za take ideološke zadeve, je marsikaj mogoče. Dogaja se celo to, da so psihologi, ki so delali študije, pisali knjige o pomenu obeh spolov, obeh starešv itd., pod pritiskom gejevskega lobija, potem nekaj mutili, da niso proti istospolnim posvojitvam.
Aleš, ti nasedaš demagogiji zagovornikov družinskega zakonika.
Dejstvo pri raziskavah je tako, da so raziskave pokazale odklone pri vseh družinah, kjer manjka en spol. Le, da gejevski lobi to zanika.
In kako so ocenili srečo otrok? Otrok, ki še ni prišel do pubertete, res še ni pokazatelj, da je vse v redu. Pokazalo se bo v odraslosti. Te težave so pa že vidne.
Enako strokovnjaki ne podpirajo tega tako enotno, kot praviš, le, javno si ne upajo povedati svojega mnenja, zaradi hudega pritiska gejevskega lobija.
Ce je tako destvo, kot navajate, verjetno ne bo pretezko poiskati kaksno tako relevantno raziskavo? Sam je ne poznam. Bom pa hvalezen, ce jo lahko navedete.
Na strani 24kul.si je veliko tozadevnega branja. Na naslovu
http://www.24kul.si/?id=127&fmod=0
pa kup reziskav in člankov.
(Za neobremenjene in tiste, ki si upajo poškiliti v gradiva, ki jih ponuja Civilna iniciativa.)
Spostovani, hvala za povezavo. Je nisem poznal, sem jo pa z zanimanjem preucil. Sem pa vesel, da ste odgovorili za argumentiranjem in ne z etiketiranjem, kot se tu rado zgodi.
Vendar po pregledu ugotavljam, da so navedene povezave tocno to, kar sem zagovarjal v svojem komentarju, torej da ena stran (v tem primeru nasprotniki) zavajajo in nacrtno ignorirajo stroko. V seznamu je:
Alineja 1. Ima naslov, da je studija, v resnici je pa clanek, ki je po definiciji mnenjski
Alineja 2. Naj bi bila studija, vendar je povezava nanjo zbrisana in tako nepreverljiva, ostaja le interpretacija v slovenscini
Alineja 22. Nasteva biblijografijo naslovov studij, oz clankov, brez ene same povezave, in so tako nepreverljive, vsaj za potrebe teh komentarjev.
Vse ostale alineje so clanki in mnenja o tem kako npr. homoseksualnost povecuje aids, nasilje in podobno. Zato se opravicujem za morebitno povrsnost, ampak jaz na te strani nisem nasel nobene raziskave, ki bi dokazovala zakaj naj bi netradicionalna druzina negativno vplivala na razvoj otrok. Le mnenjska sklepanja. Ce sem spregledal, me prosim popravite.
Zelel bi si, da se razvije argumentirana debata. Nasprotniki bi si naredili veliko uslugo, ce bi predstavili podprte argumente, ki bi presegli zgolj mnenja tistih,ki se pac s tem ne strinjajo. Kot bi se zagovorniki lahko naucili, da ce veliko ljudi necemu nasprotuje, je dobro poiskati kompromis.
Aleš, izgovori izgovori izgovori.
- trditev, da je tradicionalna druzina najbolj koristna za otroka: ta je moralno najbolj sporna za marsikoga. Ampak, ce mi je vsec ali ne, je stroka zelo enotna, da oblika druzine nima nikakrsne zveze s sreco otroka. Za vse tiste, ki to ne verjamejo naj si pogledajo izjavo Zbornice klinicnih psihologov, Zdruzenja psihoterapevtov Slovenije in se nekaterih drugih. Nisem zasledili niti ene potrjene raziskave, ki bi dokazovala drugace, pa sem iskal. Je mnogo anket o mnenjih, ki netradicionalnim druzinam nasprotujejo, vendar to ni bistvo trditve. Negativne posledice netradicionalne druzine na razvoj otroka niso dokazane
Poglej samo zadnji link, ki sem ga dal pred nekaj dnevi:
http://www.casnik.si/index.php/2012/01/28/zmote-zagovornikov-druzinskega-zakonika/
http://www.virginia.edu/marriageproject/pdfs/WMM_summary.pdf
In tekst:
Vendar trditev, da sta oče in mama, ki sta poročena, najboljše okolje za razvoj otroka, dejansko drži. Študije, ki so jih naredili na Univerzi v Virginiji, v ZDA, in so zbrane v publikaciji “Zakaj poroka šteje: 30 zaključkov iz družbenih ved” (Why Marriage Matters: Thirty Conclusions from the Social Sciences) so pokazale točno to.
Spostovani, hvala.
Porocilo, ki ste ga pripeli in na koncu tudi citirali so napisali pri Institute for American Values, ki je privatna iniciativa in ne Virginijska Univerza. Virginijska univerza ga je kosponzorirala. S cemer ne trdim, da ni verodostojen kot mnenje, ni pa znanstvena raziskava o vplivu netradiconalne druzine proti tradiconalni druzini na razvoj otroka, ampak porocilo o vplivu stabilnosti druzine na razvoj otroka. Celo v uvodi avtorji povedo: “…family instability is on the rise…”
Govori o slabostih nestabilnih druzin, torej da travma v otrostvu ob locitvi vpliva na otroka. O tem se vendar vsi strinjamo. Hkrati opisuje, da v primeru, ko otroci zivijo v stabilni druzini, razvoj poteka manj stresno, torej bolje. Vendar ne govorijo o tem kaksna druzina je to. Ne zagovarjajo tradicionalno druzino kot najboljso, ampak dejstvo, da naj bo druzina stabilna, torej brez locitev in brez locenega zivljenja pri dveh starsih za otoke. Ce ste prebrali studijo, se verjetno strinjate, da ne govori o tem, da sta oce in mama, ki sta porocena najboljse okolje za razvoj otroka, ampak da sta porocna starsa (bioloska, ali nebioloska), ki ustvarjata stabilno okolje najboljsa za otroka. Celo v studijo to eksplicitno povedo, da se izsledki ne nanasajo le na bioloske starse. Zato to ocitno ne more biti argument za ali proti, v okviru debate o tradicionalni proti netradicionalni druzini.
Kar se tice vasega teksta, sem pa upal, da boste prebrali moj prvi komentar, saj se nanasa tudi na vas tekst. Vase trditve, da je bil Zakonik sprejet naskrivaj in nahitro, ter kako je
Ustavno sodisce sklepalo sem ze pojasnil, upam da dovolj argumentirano. Ce te trditve upostevate, nekatere vase teze izgubijo temelje in s tem tudi osnovo za sklepanje. Zal pa dela o vplivu o demokracijo nisem razumel, zato o tem ne morem soditi in vam seveda verjamem.
Trdim, da ce upostevate, da imamo vsi pravico do svojega mnenja in da od nekoga mnenje ni postulat, od drugega pa zavrzno razmisljanje, potem v celi debati okoli Druzinskega zakonika hitro zmanjka argumentov. Kot zgoraj napisano.
Glede javnosti razprave je bilo povedanega in videnega dovolj: zagovorniki zakonika so imeli veliko priložnosti in so jih tudi dobro izkoristili, nekoliko slabše se je godilo nasprotnikom, ki so bili (deloma) izločeni iz razprav. Naše splošno stanje pač! Kdor ni za nas, je proti nam in naj bo tiho! Tudi strokovnjakom, ki so bili drugačnega mnenja, “javnost” (predlagatelji, mediji …) ni bila naklonjena in so lahko svoja stališča predstavljali v manj slišanih in branih medijih.
Glede javnega mnenja pa ne dvomim, da je v ljudeh veliko zdrave (“kmečke”) pameti, ki je ankete ne zmorejo izmeriti. Žal je slabo to, da potem, ko je enkrat zakon sprejet, ne razmišljamo več toliko, ali je dober ali ne – po načelu: kar je zakonito, je v redu. Gre za postopno spreminjanje miselnosti in vedenjskih vzrocev, kar se ne pokaže čez noč, ko pa se pokaže, je že prepozno.
Zagovarjam načelo, da neenako ni enako in ne more biti enako, tudi če je zapisano v zakonu. Prepričana sem, da razne oblike medsebojnega sobivanja ne moremo (povsem) enačiti iz preprostega dejstva, ker imajo v izhodišču različne naloge oz. cilje. To pa še ne pomeni, da koga diskriminiramo! Prav tako se lahko sama počutim diskriminirano, ker od države ne dobim ničesar v zahvalo za to, ker ji privarčujem veliko denarja, ker državi ni potrebno plačevati mojih bolniških, subvencij za vrtec in stanarino ipd., do česar so upravičeni vrstniki naših otrok, katerih starši so zaposleni. Skratka: če hočemo govoriti o diskriminacijah, imamo hitro veliko materiala za to. V primeru Druž. zakonika se mi zdi edino smiselno to, da se posamezne skupnosti obravnava na način, ki upošteva njihovo posebnost in iz tega dejstva izhajajoče pravice in dolžnosti, ki jih ne bo mogoče poljubno širiti do nerazumnih in škodljivih mej.
Študije se opravljajo, vendar mislim, da je obdobje intenzivnejšega izenačevanja isto- in hetero-spolnih skupnosti prekratko, da bi lahko bili izsledki verodostojni, saj se resnične posledice pokažejo šele pri naslednji generaciji – če do nje sploh pride.
Ko ugotavljamo, da je tradicionalna družina v krizi, to ne pomeni, da moramo vreči puško v koruzo in zanjo na hitro dobiti nadomestilo. Še vedno je (v povprečju) najboljša skupnost za rast in razvoj otrok.
Se ponavljam, pa vendar: velike civilizacije niso potrebovale vojn, potresov in kuge, da bi jih uničili – uničile so se same z načinom življenja, ki ni upošteval naravnih zakonitosti. In mi smo na dobri poti, da jim sledimo.
Z vami se v celoti strinjam. Vedno obstaja dvom in vas argumentacija ni kar za odmislit.
Le mala drobtinica. Ce pogledate ta forum, se tistim ki so nekoliko bolj levo usmerjeni godi podobno, kot vi navajate. Kdor ni z nami je proti nam, kot ste navedli. In se mi zdi skoda.
Zato vam tudi odgovarjam, ker gre včasih “debata” preveč na nož. Zdi se mi škoda, da bi že vnaprej odbijali drugače misleče, prav tako kot se mi zdi “fer”, da tudi “konservativci” in “nazadnjaki” povemo svoje argumente, ker nimamo veliko možnosti v drugih medijih – kar seveda ne pomeni, da ljudje razmišljamo točno tako, kot nam večinsko servirajo.
Aleš, spet izgovori.
Raziskava je pokazala, da sta najboljša za otroka poročena mož in žena, ne pa poročena moška ali poročeni ženski.
Ker ste jo ocitno prebrali, nam prosim sporocite kje? Sam namrec tega nisem nasel.
Raziskava govori o tem, da je za otroka boljsi stabilen zakon, kot nestabilen. Kar je verjetno jasno. Ne govori o oblikah druzin.
Nasprotno. Govori o oblikah družin in posledično na stabilnost.
Poročeni so boljši za otroke celo kot izvenzakonski partnerji.
Manjkajoči starš (oče ali mama) je še slabše za otroka.
Homoseksualne zveze so pa tako neverjetno kratke, sploh pa nobena ne zdrži dovolj, da bi otrok do polnoletnosti imel starša skupaj.
Mislim, da ključno težavo družinskega zakonika najbolj zgovorno odraža Lahov stavek:
Na spolzko pot smo stopili v trenutku, ko so se pripravljalci omenjenega zakonika odločili, da bodo realne zadrege otrok, ki živijo skupaj s partnerjema istega spola, reševali tako, da bodo na novo definirali družino.
Vse se da urediti, vendar ni treba, da se gremo postavljat nekaj kar je izjema za pravilo.
Komentar ob članku Blatni dol:
Razprava okoli družinskega zakonika ni boj med heterosksualnimi in homoseksualnimi pari, saj smo vsi ljudje, vredni vse ljubezni in spoštovanja.
Identiteta homoseksualnih parov ni enaka identiteti heterosesulanih parov in s tem ni nič narobe. Različnost nas ne ogroža, temveč bogati!
Družinski zakonik pokriva področje družine, kjer je glavni otrok, ki ga spočneta moški in ženska. Drugače v Sloveniji otrok ne more legalno priti na svet!Po moškemu in ženski pride človek na svet, v RS. Heterosekesualni par edini v RS v naprej legalno odloča in UDEJANJI rojstvo svojih otrok.Država je seveda dolžna pomagati ločenim, vdovelim ali drugim oblikam družin. Ostale oblike družin so izjeme, ki potrjujejo to temeljno pravilo: otrok se rodi le mami in očetu; otroci potrebujejo mamo in očeta, v temelju. Redke izjeme pri novih oblikah sedanjih družinah so otroci, kjer je eden izmed njihovih staršev spreobrnjeni sedanji homoseksualec -bivši biseksualec ali celo bivši heteroskesualec-in kot tak je pred spreobrnjenjem zmogel spočeti otroka in je sedaj starš. Ko pa govorimo o zakonodaji, je treba tisto obliko družine , ki je najboljša za otroka, spodbujat, ji pomagat in varovat, da jim uspe biti skupaj in otroka, v ljubezni in vsem potrebnem zanj, “gor spravit”, v odraslega človeka, odraslega člana družbe.
Menim, potrebujemo dober družinski zakonik. Sem proti sedanjemu zakoniku.
Različnost nas ne ogroža, ampak je naše bogastvo! Različnosti ni modro zakonsko enačiti, jih je pa potrebno zakonsko obravnavati in poskrbeti zanje, da bomo demokratična družba.
Zato sem za nadaljevanje dialoga, iskanje najboljše rešitve in za kompromis!
Berem: “Družinski zakonik pokriva področje družine, kjer je glavni otrok, ki ga spočneta moški in ženska. Drugače v Sloveniji otrok ne more legalno priti na svet!”
Otroka VEDNO spočneta ženska in moški. Posredno ali neposredno.
Torej pedri in lebijke odpadejo.
Duš brižnike opozrjam, da uporabljam izraz “peder ” zato,ker je dovoljen v skladu s slovenskim pravopisom.
Sicer pa ne poznam ustrreznejše besede, ki bi bolje determinirala državljane prvega razreda.
Le zakaj tolikšna potreba “drugačnih”, da bi jih večina sprejemala kot svoje? Ker sami niso 100 % prepričani v svoj prav, zahtevajo, da jim večina prizna, da je njihova promiskuitetnost naravna?
Obmetavanje z baltom je vseeno minorna zadeva, kajti blato se s časom posuši in odpade, kar ostane je pomebno.
Vsekakor je v zahodni civilizaciji vsebinska obravnava družine postala eden glavnih ideoloških spopadov družbe. Sodobna družba bi reševala probleme kozmetično. Če so vačasih, mislili, da pretirano umivanje škoduje koži in so smrad zamaskirali s parfumi, je danes na družnemen področju nekaj podobnega. Problemo ne rešujemo, probleme oblečemo v novo sodbno obačilo, da problem prikrijemo. Sodobna družba stavi na formo, vsebine jo je strah, ker ne zna in ne zmore več normalno razpravlajti o problemih, vse v slogu popuščanja zaredi ljubega miru.
Družinsko življenje je za vsakega zemlajna najtrši oreh njegovega bivanja in vse rešitve sodobnega sveta gredo v smeri negacije družine, ki je edini relevanten (odrešujoč) problem bivanja. Nezmožnost urejanja družinskega življenja rešujemo s mislijo , da je grozdje kislo, da je bolje urediti živlejnje po načelu študentsekga sobivanja, rahlih, neobvezujočih, začasnih zvez katerega koli tipa. Opuščamo edini izziv življenja, torej opuščamo tudi njegov smisel.
Upam, da bo prišla modrost do izraza, Všeč mi je misel, da različnosti ne moremo zakonsko enačiti, moramo jo pa zakonsko obravnavati. Tisti, ki prezira homoseksualno usmerjene ljudi, je res nestrpnež. Tisti pa, ki prezira one, kateri zagovarjajo naravni red stvari, ki se ne more nikoli spremeniti, pa je – ne vem kaj, verjetno bedak. Ali pa podpihovan od moralno pokvarjenih ljudi.
H
Zanimivo, nihče ni pokomentiral bistvenega sporočila: država lahko pozitivno diskriminira, in to že dela na področju kulture, določene zadeve.
Res škoda, da peščica ljudi, to je cca. 1% populacije, želi Slovenijo spremeniti v blatni dol, samo zato, ker ji ni všeč, da se določene zadeve pozitivno diskriminira, to je zakonsko zvezo med možem in ženo in na tej osnovi temelječo družino. Razdelili so Slovenijo, ožigosali nasprotnike zakonika, kaj nas še čaka?.
Verjetno se je tu zapletlo pri nerazumevanju kaj je pozitivna diskriminacija.
Pozitivna diskriminacija je namenjena izravnavi krivic manjsine ali njeni zasciti. To je njen osnovni namen. Npr. dolocanje zenskih kvot je primer pozitivne diskriminacije. Podobno uredbo poznajo v ZDA pri zaposlovanju v javnih zavodih, kjer je potrebno upostevati kvote za rasne manjsine. Pozitivno diskriminacijo zagotavljamo obema manjsinama v Sloveniji, npr v solstvu, saj se na solajoce otroka manjsin porabi vec denarja, kot na ostale. In to ima svoj namen.
V primeru druzin, bi to pomenilo, da dobijo nekatere oblike druzin (npr. istospolna) preferencno obravnavo v obliki subvencij, dodatnih pravic, prednosti v vrtcih in podobno. Z namenom izravnave pravic in stanja s prevladujoco obliko druzine. Kar verjetno ni ravno namen, kajne?
V primeru, ko ima prevladujoca druzbena oblika privilegij, kot je to javna televizija ali cerkev, je pa to diskriminacija manjsin. V primeru ekonomskega pogleda pa monopol.
Še link o neresnicah, ki se jih vztrajno širi okoli:
http://www.24kul.net/?id=155&fmod=0
Mislim, da je skrajni čas, da se država (Slovenija) opredeli do svoje prihodnosti: da jasno določi in pove, katere so njene prioritete. Med njimi verjetno prva: ali želi živeti ali ponikniti. Po moji logiki bi izbrala prvo. V tem primeru je potrebno določiti, kako to doseči in katere so glavne oporne točke pri doseganju tega cilja. Države brez državljanov ni. Pa še se lahko sprenevedamo: državljane lahko uvažamo, Slovencev pa ne. In kaj pomeni Slovenija brez Slovencev? …
In še nekaj: prihodnost je odvisna od »zdravih« prebivalcev (ne le telesno!), ki so sposobni zagotavljati potomce – pa naj se sliši še tako tehnično.
Če je v nacionalnem interesu dolgoročni obstoj naroda in države, bo torej država »pozitivno diskriminirala« tiste, ki k temu pripomorejo oz. imajo najboljše pogoje za to.
Ne bojim se, da bi zaradi tega postala privilegirana: z rojevanjem, vzgajanjem in vzdrževanjem bodočih davkoplačevalcev ni še nihče (materialno) obogatel, tudi v kakšnem zakonodajnem varstvu, ki je bil družini bolj prijazen.
Zakonodajne »rešitve«, ki jih prinaša Druž. zakonik pa ne bi bile nič novega, če v njih ne bi tičala skrivna past. Namreč: vse to, kar DZ prinaša kot »napredek in novosti« (z izjemo pravic na področju dedovanja, ki so bile edini »problem« za ustavno sodišče – ne pa celotna zakonodaja!!!), sedanja zakonodaja že omogoča. Čemu torej popravljanje?
Zanko vidim tu: spremenjena definicija družine izenačuje (skoraj) vse oblike sobivanja v razvrednoteno ime »družina«. Od tu pa je odprta pot za naslednji korak: ko začne ta definicija veljati, potegne za sabo plaz »enakosti«, ki jih bo treba zakonsko popravljati: če smo vse družine enake, jim je treba zagotoviti enake pravice (o dolžnostih ne bi toliko razpravljali …) na vseh področjih (za katera smo zainteresirani): pravica do otrok (prosim vas, kakšna pravica otrok do staršev – kakor nas prepričujejo!!!), pravica do posvojitev tudi nebioloških otrok, pravica do umetne oploditve … In še marsikaj, čemur nekateri pravijo blodnje in fantazije – a so na dosegu roke, če spustimo prvo zapornico.
Ne more se država opredeliti, opredeli se lahko le človek. Za nas je važno, kako se je opredelil tisti človek, ki ima oblast, to je moč prisiliti druge, da delajo proti njihovi volji. Do sedaj je bil to Milan s strici, njim pa se žvižga za Slovenijo.
Se strinjam z Marto, država mora najprej določiti prioritete, edina možna prioriteta je življenje in življenje lahko nastaja samo v družini mati, oče, otrok zato je logično da država, da vso podporo takšni družini. Vse ostalo izhaja iz tega preprostega sklepa.
Še en širši pogled na to temo:
http://hranazazivljenje.wordpress.com/2012/01/31/zakaj-bi-bil-uspeh-referenduma-o-druzinskem-zakoniku-cudez/
Če ste mogoče že pozabili: največ okuženih z virusom HIV je med homoseksualci. Bi želeli še kaj?
O tem, da zaradi tveganega načina življenja moški homoseksualci ne morejo biti krvodajalci se pa sploh ne sme pisati …
KDO SE JE CELA TRI LETA UKVARJAL s 2obrobniki ” ? PAHORJEVA meglička , mrakovka , pa mirovni inštitut , pa , pa , vsa ta leta in naprej !
PADRI IN LEZBAČE , so dobili maximum pravic in previlegijev že ob vladavini JANŠE , 2004 – 2008 , AMEN !
Tudi sam nimam še popolnoma izdelanega stališča do obravnavane tematike…zato bi prosil Aleša, da navede linke (če so)o neodvisnih znanstvenih raziskavah, ki relevantno, strokovno…dokazujejo da življenje otrok v istospolnih družinah nima škodljivih (ali pa dokaz o morebitnih pozitivnih učinkih) posledic v primerjavi z življenjem otrok v tradicionani heteroseksualni družini.
Uradna izjava Zbornice kliničnih psihologov Slovenije, Združenja psihoterapevtov Slovenije in Katedre za razvojno psihologijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani je sicer povedna…mogoče celo za spoznanje preveč…v tem kontekstu pogrešam npr. da bi se na to tematiko strokovno oglasil kdo iz psihoterapevtskega centra – Frančiškanski družinski inštitut, kjer menim, da so le nekateri strokovnjaki, ki bi lahko argumentirano povedali kaj na to temo…mogoče bi lahko celo dali izjavo za javnost…poleg njih so v Sloveniji še mnogi drugi, ki so že in bi lahko še kaj povedali na to temo…Aleša tako vabim, da si ogleda razpravo, ki jo je organiralo Akademsko društvo Pravnik
LINK:http://www.adp.si/index.php?Itemid=7&catid=3:dejavnost-iuscaffe&id=22:ic-tronteljpirnatavbelj-2010&option=com_content&view=article
Sicer pa sam nasvete takozvanih strokovnjakov na katere tako zelo prisega Aleš gledam z zdravo mero kmečke pameti…kaj vse so že priporočali znanstveni krogo…npr. permisivna vzgoja
Pozdravljeni.
Recimo izbor 23 empiricnih raziskav od 1978 in 2000:
http://onlinelibrary.wiley.com/doi/10.1111/1467-9450.00302/abstract
Twenty–three empirical studies published between 1978 and 2000 on nonclinical children raised by lesbian mothers or gay fathers were reviewed (one Belgian/Dutch, one Danish, three British, and 18 North American). Twenty reported on offspring of lesbian mothers, and three on offspring of gay fathers. The studies encompassed a total of 615 offspring (age range 1.5–44 years) of lesbian mothers or gay fathers and 387 controls, who were assessed by psychological tests, questionnaires or interviews. Seven types of outcomes were found to be typical: emotional functioning, sexual preference, stigmatization, gender role behavior, behavioral adjustment, gender identity, and cognitive functioning. Children raised by lesbian mothers or gay fathers did not systematically differ from other children on any of the outcomes. The studies indicate that children raised by lesbian women do not experience adverse outcomes compared with other children. The same holds for children raised by gay men, but more studies should be done.
Ali pa od Ameriske Zveze Psihologov: http://psycnet.apa.org/psycinfo/1996-03639-003
Reviews research on children raised by lesbian mothers or gay fathers, focusing on areas such as children’s gender development and emotional and social development. Studies suggest that most sons and daughters of homosexual parents are heterosexual. Children in gay or lesbian families also do not seem to be at greater risk for emotional or behavioral problems than are those raised in heterosexual families. Research related to parenting ability of homosexual vs heterosexual parents and to planned lesbian and gay families is also discussed. (PsycINFO Database Record (c) 2010 APA, all rights reserved)
Spostovani, tule je povzava Ameriskega Zdruzenja Psihologov, ki je najvecje svetovno zdruzenje in reprezentativna organizacija ameriske psiholoske stroke
http://www.apa.org/about/governance/council/policy/parenting.aspx
Objavil sem vec linkov z raziskavami, a so bili izbrisani. Prdvidevam , da je bil to uredniski lapsus.
Opravicilo uredniku: niso bili izbisani, le potrjeni se niso bili. Pardon, lapsus je bil na moji strani.
Pomanjkljive raziskave – pod pritiskom gejevskega lobija.
Raziskave, ki pravijo tako, kot je tebi všeč, so površčne. Pogledajo ocene v šoli, pogledajo ali so hetero ali homo. Pa ali se obašajo v družbi v redu…
Ne gledajo pa težav, ki jih imajo ti ljudje.
Tudi homoseksualci sami imajo iste čustvene težave v strpnih družbah – kot v manj strpnih. Saj ni kriva nestrpnost. Vsak si itak izbere družbo, kjer ga sprejemajo.
Poglej si primer Dawn Stefanowicz. Čisto druga zgodba. Ima svojo stran, kjer lahko najdeš pričevanja v drugo smer. Kažejo drugo podobo.
Pomanjkljive, ker?
Posredoval sem le nekaj raziskav, ki so javno objavljene, vi niste postregli niti z eno. Se vec celo enoodstavcne povzetke interpretirate tako, da ocitno nisva brala istega teksta.
Bor je posredoval link na razpravo, v kateri se je pojavila teza uglednega zdravnika, da daljnoseznih raziskav se ni. OK, to je vsekakor vredno debate in razmisleka. Ker nisem strokovnjak, moram to tezo sprejeti. V isti razpravi je dr. Pirant povedal, da je najvecji problem Zakonika v tem, da prevec uvaja prehitro, da bi nas prostor to lahko sprejel. In tocno to sem navedel v svojem prvem komentarju. Da zagovorniki ne razumejo, da je verjetno vec nasprotnikov kot zagovornikov, in da bi bila postopnost bolj primerna.
Pa se to. Nikjer se v svojih komentarjih nisem opredelil o tem ali sem za ali proti Zakoniku, ker je to moja pravica. Ljudi ne sprasujem o tem koga so volili ali zakaj so tako volili na referendumih. Moj protest je izkljucno zaradi nacina kako se vodi debata. Z vpitjem na ulicah in forumih pac argumenti niso nic mocnejsi, z zaljenjem se manj. In z zalostjo ugotavljam, da se v kontkretnem primeru nasprotniki ne postrezejo z znanstevnimi dokazi, ampak le z moralnimi mnenji. Nasprotno pa zagovorniki ponujajo znanstvene argumente, moralne pa ingorirajo. In tu je jedro problema. Ker oboji ne razumejo, da govorijo dva jezika.
In namesto tega, da bi predstavili argumente tako, da so razumljivi nasprotni strani, se posluzujejo zavajanja in navajajo lazi. In to me pa zelo moti in sem poskusal to osvetlili s konkretnimi primeru. O samem Zakoniku pa imam svoje mnenje in bo tako tudi ostalo. Bom pa sel na referendum.
Aleš, nehaj s temi igricami in igranjem nekega “nevtralneža”.
Nehaj se tudi sprenevedati, da nisem dal raziskave. A moram res 10x to ponoviti tako, da bo očitno, da se boš moral nehati sprenevedati.
Napisal sem ti. Dawn Stefanowicz. Napiši to v google – saj veš, kaj je to, tisti striček iskalnik. Prvi link bo verjetno portal organizacije, ki jo je ustanovila. Tukaj imaš raziskave – in osebna pričevanja ljudi, ki pokažejo drugačno stvar.
Ti pa slepo papagajčiš, da vse znanstvene raziskave govorijo v prid gejevskim lobijem. Kar pa seveda ni res.
Raziskave, ki si jih naštel, so površne in pomanjkljive. Ne more 10 letni otrok vedeti, kakšne bodo vse posledice take drugačne “družine”. Ocene tudi niso ravno reprezentativne. Pravijo, da so bolj strpni, kar je spet subjektivna ocena. PA to, ali so hetero ali homo tudi ne pove kaj dosti. To pa je vse, kar preverjajo.
Da ne govorimo o sreči.Na takih raziskavah, so otroci že naučeni, kaj morajo reči. Tudi vprašanje je, ali bodo upali priznati težave.
Prave posledice se bodo pokazale v odraslosti. Takrat jih bo treba na kavč k psihoanalitikom.
Kar pa se raziskav tiče. Če je razlika že med poročenimi pari in tistimi v izvenzakonski skupnosti, mi ne bo nihče rekel, da so homoseksualne zveze pa dobre.
Aha, torej proti raziskavam, ki jo je objavilo zdruzenje kjer je 150.000 psihologov postavljate portal organizacije, ki se bori proti homoseksualnosti.
Tu zal ne morem nic vec reci, in se v tej debati predam. Mislim, da je bilo povedano vse.
Aleš, že to, da pišeš o organizaciji, ki se “bori priti homoseksualnosti”, pove precej o tebi.
Manipuliraš.
To je organizacija, ki se trudi pokazati drugo plat medalije. Torej, da homoseksualni starši le niso tako fajn, kot pravijo. Imaš ogromno pričevanja.
Družinski zakonik naj zajema problematiko heteroseksualnih parov, za istopolne pare pa je ZRIPS, ki naj ureja vse njihove zakonske zadeve, kar jih namerva urediti država za njih. Pri tem, pa je potrebno povdariti, da si vsak otrok v izhodišču zasluži pravico do očeta in do mame. Zagotvo da popolnidh, idelanih družin ni nikjer. Pa venar je nekje najoptimalnejše okolje za otroka družina. Bog pomagaj, če življenje prinese tudi ločitve ali izgubo katerga od staršev. Tam so straši še posebej heroji, ko se trudijo z otrokom. A pomemno je biti previden, da država v izhodišču z zakonom otroku ne vzame pravice do mame ali očeta.
Če želimo pravi klasični liberalizem pustimo zadeve kot so. Država naj se ne vtika v družine. Pustijo jih tam kjer so, nima smisla da peščica ljudi obremenjuje celo državo. Potrebujemo vitko državo!
Če ima kdo taka nagnjenja do svojega spola naj to ima. Če kdo hoče od tega ozdraviti, naj ozdravi. Ne se vtikajmo.
Delati zakone in tak blatni dol za to, kar se tako močno spreminja, to ni več liberalizem in vitka država.
Tudi za tega človeka ni bilo problema:http://www.newswithviews.com/psychology/psychology2.htm
The people at the OCA were very helpful with literature, and a video about the root causes of homosexuality. The video had a pastor talking about similarities in the childhood of many homosexuals and gender identity confusion. It was all a revelation to me, and I had to fight back tears while watching it. I came to realize that I had a deep need for a father/son relationship which drew me into what I now call the gay “death”-style. Keep in mind that it is very important that a boy bond with his father when he is three years old, and start to identify with men. The mother must give the boy to his father! (This prevents gender identity confusion)
Še en ta pravi liberalc. Kar mu najbolj paše. Ni treba nobene države, da se vtika v zakone.
Pravi liberalc spozna. Družina = zakon = najboljše = zakonska zveza med možem in ženo.
http://americansfortruth.com/2011/07/21/ex-gay-greg-quinlan-defends-marcus-bachmanns-right-to-counsel-unhappy-homosexuals/#more-9601
Pravi liberalizem. Zakopljemo se v knjige, revije, pa imamo. Kaos kaj je pravo. A smo se zato borili?
Ne, vam rečem. Naj znanstveniki tole godljo predelajo in pridejo skupaj do sklepa. Ne pa, da nam peščica vrže tole skledo vročega kostanja, da se vsi opečemo. Nak bratje, mi smo za vitko državo, naj se ne bohoti skozi tako žerjavico.
Pravi liberalci, iščejo dokler ne najdejo, trkajo, da se se jim zjasni razume in obraz. Kaj pa mi liberalci? Ali kot čreda ovac sledimo za tem, kar govorijo drugi, ali pa bomo res pravi liberalci, ki iščemo resnico?
Liberalc Virant me je močno razočaral. Vitka država na ustih, potem pa zapravi 4 miljone, zakone množi, . Pa tak liberalc, kako to more?!
Pa še pravi liberalc!
http://pfox.org/First-Things.html
There are, in fact, many such studies and a lot of actual evidence. Recent studies show that familial, cultural, and other environmental factors contribute to same-sex attraction. Broken families, absent fathers, older mothers, and being born and living in urban settings all are associated with homosexual experience or attraction. Even that most despised of hypothesized causal contributors, childhood sexual abuse, has recently received significant empirical validation as a partial contributor from a sophisticated thirty-year longitudinal study published in theArchives of Sexual Behavior. Of course, these variables at most partially determine later homosexual experience, and most children who experienced any or all of these still grow up heterosexual, but the effects are nonetheless real.
Even so, intriguing hints of differences, of “nonequivalency,” between heterosexual and homosexual couples emerge from Peplau and Fingerhut’s survey. They mention one large study that found that 28 percent of lesbians had had sex outside their primary relationship—comparable to the 21 percent of women in relationships with men and 26 percent of men in relationships with women. By contrast, 82 percent of gay men had had sex with someone other than their main partner. However one construes such a striking difference in sexual monogamy, whether as a trivial stylistic difference or as indicative of something fundamental and pervasive, such a finding seriously challenges the equivalency hypothesis
Pa še napačne stvari
http://www.onenewsnow.com/Perspectives/Default.aspx?id=1122842
1. “Sexual orientation is fundamental to a person’s identity and is a distinguishing characteristic that defines gays and lesbians as a discrete group.” (FF 44) This is the most important of the false facts because Walker’s entire case collapses without it. The “fact” is false because it ignores the difference between desires and behavior.
Having certain sexual desires — whether you were “born” with them or acquired them sometime in life — does not mean that you are being discriminated against if the law doesn’t allow the behavior you desire. Good laws discriminate against behavior. They do not discriminate against people. If Walker’s false “fact” was a real fact, we’d have to redefine marriage to include not just same-sex couples, but also relatives, multiple partners, children or any other sexual relationship people desire. After all, those are “sexual orientations” too.
In other words, there should be no legal class of “gay” or “straight,” just a legal class called “person.” And it doesn’t matter whether persons desire sex with the same or opposite sex, or whether they desire sex with children, parents, multiple partners or farm animals. What matters is whether the behavior desired is something the country should prohibit, permit or promote. And that’s a job for the people, not judges.
Kot klasični liberalec ( politično prepričanje) in kristjan ( vera) sem proti družinskem zakoniku, ker se država nima kaj vtikati v družino oz. starše, ki so po defaultu že stoletja le tisti, ki dajo življenje.
Sem ostro proti temu kar se zavzema DLGV na tem področju, ko skuša pokazati, da je sredinska, zavzema pa se za socialistično “prevzgajanje družbe”, za socialistično večanje moči države nad otroci, starši in družino, za večanje odvisnosti od države ( glavna stvar so subvencije), kajti koga pa briga kaj se dva človeka zmenita s pogodbo. Gre tudi za večanje števila zakonov in nesmiselne birokracije.
Gre tudi za uničevanje vzgoje na račun sociaistične permisivnosti in prezaščitenosti in državnega vpletanja v vzgojo otrok.
Država je tukaj zgolj zato, da če kdo zlorablja, pretepa in ubija otroke – da to ostro kaznuje in prepreči nadaljno ponavljanje.
Zakon je država prevzela od Cerkve. In ves ta šov je samo za marketiranje homoseksualnosti in za subvencioniranje homoseksualnosti, za relativiziranje obstoječih vrednot.
Pavel, tvoji kolegi, ki se imajo za klasične liberalce, družinski zakonik v glavnem podpirajo. Tudi Virantova lista ga podpira. Dejansko si antiliberalen, samo izgovore iščeš.
Spet lažeš. V resnici je Pavel liberalen, ti pa antiliberalen. Saj zahtevaš, da se daje homoseksualcem privilegije in krši pravice otrok.
Pozdravljeni vsi…moram takoj povedati, da le občasno pogledam sem gor in kar ugotavljam je, da je večina tistih ki zagovarjate DZ bistveno bolj strpnih od tistih, ki ste proti njemu.
Npr debata med Alešem in Alojzem…Aleš poskuša debatirati argumentirano daje direktne linke organizacij strokovnih združenj…Alojz pa za razliko od Aleša večinoma podaja subjektivna mnenja, ki so velikokrat žaljiva, ne objavi direktnih linkov na raziskave, ki bi jih opravila strokovna združenja….sem kristjan in me tako ravnanje žalosti…če se že spravimo v debato potem dajmo debatirat strpno, strokovno…
Tudi jaz sem osebno po notranjem razmisleku, ki pa še ni podprt z vpogledom v neke res relevantne strokovne raziskave (poznam zdravo skepso glede raziskav-vendar tako je)… bolj privržen temu, da so spremembe ki jih podpira novi DZ slabe(in se tičejo redefinicije družine, mnoge zadeve v novem DZ so dobre) in da v resnici ne delajo v dobrobit človeka…mene recimo bistveno bolj prepriča razlaga ki jo podaja psihoterapevt Bogdan Žorž v
prispevku: http://www.24kul.si/?id=148&fmod=0
kot pa me prepričajo razlage zagovornikov DZ.
Res pogrešam kako mnenje koga iz krogov Gostečnika (Erzarjevi…)strokovni pogled.
Bodimo strpni in dajmo se naučiti skupaj iskati najboljše rešitve za vse nas.
Lep dan. Bor
Aleš je že dobil bukovega advokata. Tipična komunajzerska poteza.
Potem, ko sem z argumenti sesul Aleša, se je takoj oglasil pomočnik in ga začel hvaliti in blatiti mene.
Da bi izpadel verodostojen, reče, da je kristjan. Podobno kot “krščanski demokrat”.
Treba je poveati, da Aleš navaja raziskave, ki so zelo močno sponzorirane s strani gejevskega lobija.
Jaz navajam raziskave, ki so legitimne, objektivne, žal pa nimajo dovolj zastopanosti zaradi moči gejevskega lobija. Konec koncev – pričanja so nekaj, česar z nobeno raziskavo ne moreš ovreči.
Gejevski lobi je močan in to je treba vedeti.
Pa daj se že enkrat skuliraj, Lojze. Očitno si res frustriran, ker te z argumenti vedno povozijo, potem pa začneš zmerjati. Daj odrasti že enkrat. Lahko še tisočkrat napišeš, da imaš prav, ampak boš še bolj neprepričljiv.
krščanski demokrat,
Kar tolaži se. Z argumenti vedno povozimo tebe, mene pa komunajzerji še niste.
In nikogar ne zmerjam. Ti vidiš zmerjanje, ker nimaš argumentov.
Seveda imam prav. Zato se pa tako zaganjaš vame – kot stekel pes.
Pa poglejmo argumente v drugo smer:
narth.com/2011/12/new-study-daughters-of-lesbian-parents-more-likely-to-engage-in-same-sex-behavior-and-identify-as-bisexual/%23more-2154
Pravi link
http://narth.com/2011/12/new-study-daughters-of-lesbian-parents-more-likely-to-engage-in-same-sex-behavior-and-identify-as-bisexual/
Še drugo
http://papers.ssrn.com/sol3/papers.cfm?abstract_id=1848184
Zelo dober link, v datoteki so navedeni viri.
http://www.dawnstefanowicz.org/documents/InsufficientResearch1.pdf
Še en link, ki dokazuje obratno
http://www.focusinsights.org/article/marriage-and-family/are-kids-really-all-right
Gejevske zveze so med drugim zelo kratke, med njimi je veliko varanja, zraven je še več nasilja, več alkoholizma in drog.
Če kdo pravi, da je to dobro za otroke…
http://www.mercatornet.com/articles/view/the_other_story_about_same-sex_parenting/
Vidite. Samo malo je treba poguglati, pa dobimo dovolj verodostojnih virov, ki pravijo drugače kot gejevski lobiji. Večina raziskovalcev dejansko opozarja, da je zelo tvegano objaviti rezultate, ki niso všeč gejevskemu lobiju.
Alojz bukov advokat se ti zahvaljuje za linke…hvala lepa z zanimanjem jih bom pregledal.
Bor