Pred dnevi so mediji poročali, da je ljubljansko okrožno državno tožilstvo zavrglo ovadbo, ki jo je poslanec SDS Branko Grims vložil zoper tednik Mladina zaradi žaljive primerjave z nacističnim zločincem Josephom Goebbelsom. Po besedah tožilstva namreč naj ne bi šlo za dejanja, ki se preganjajo po uradni dolžnosti.
Joseph Goebbels, nacistični minister za propagando, je bil eden najvplivnejših mogotcev v tretjem rajhu in obenem eden redkih, ki je s Hitlerjem vztrajal v bunkerju do bridkega konca, ko je s seboj v smrt vzel še soprogo in svojih šest otrok. Mimogrede, zmotna je trditev, ki se je v zvezi s primerom Grims večkrat pojavila v javnosti, da je namreč Goebbels zastrupil svoje otroke. V resnici jih je morala zastrupiti njegova žena, Magda Goebbels, saj nacistični veljak ni imel poguma tega storiti sam, temveč je breme poslednjega zločina prevalil na mater otrok.
Vsekakor pa gre pri Goebbelsu brez dvoma za kreaturo, primerjava s katero je gotovo huda žalitev za kogarkoli na tem svetu, še zlasti pa za družinskega očeta.
Smrt Josephu, živel Josip!
Prepričan sem, da bi v mnogih evropskih državah tovrstna žalitev zadoščala za pregon po uradni dolžnosti. Seveda pa ni nobeno presenečenje, da je pri nas tožilstvo ravnalo drugače. Razlog je preprost, moralni standardi so namreč pri nas pošteno razrahljani in pomešani, velik del prebivalstva pa ni sposoben ločiti med dobrim in zlim.
Čeprav vsaj, kar se tiče nacističnih zločincev, ni nobenega dvoma o moralni zavrženosti njihovih dejanj, pa nismo sposobni z enakimi vatli meriti dejanj domačih zločincev. Tako je celo sam pop-zvezdniški filozof našel razlago, zakaj da je nacizem hujši od komunizma, čeprav bi povprečno brihtnemu moralo biti jasno, da pri takšnem obsegu zločinov, kot sta jih zagrešila oba totalitarizma 20.stoletja, nimamo kaj primerjati, saj sta ravni zločinov onkraj merljivega.
In če tako razmišlja top-pop intelektualec, kako torej pričakovati bolj jasen odnos do morale pri povprečnem sodniku ali tožilcu? Če torej Žižek utemeljuje, da je denimo Stalin (ali sistem, ki ga je predstavljal) bil boljši od Hitlerja in njegovih hord, ali je potem kaj čudnega, da se povprečnemu Slovencu zdi 20.000 pobitih mož, žensk in otrok v izvensodnih pobojih pač napaka ali celo samo nujno zlo titoizma? In ta isti povprečen Slovenec še vedno meni, da je bil Josip Broz velik državnik, kljub več kot dvesto tisoč izvensodno pobitim političnim nasprotnikom.
Takle mamo
A tako je, to je naša realnost, takle mamo. V državi, kjer še vedno slavimo množične zločince in po njih poimenujemo ulice, v državi, kjer šole še danes nosijo imena vosovskih likvidatorjev, se seveda ne gre čuditi, da se tožilstvu primerjava z nacističnim hudodelcem ne zdi žaljiva.
V resnici pa je tožilstvo s tem primerom postavilo nov precedens, da namreč žalitev, ki bi se preganjala po uradni dolžnosti, sploh ne obstaja. Če namreč temu ne ustreza primerjava z Goebbelsom, ne vem, s kakšno primerjavo bi lahko sploh koga še bolj užalil.
Vir fotografije: voščilnice.net
![[Facebook]](http://www.casnik.si/wp-content/plugins/bookmarkify/facebook.png)
![[LinkedIn]](http://www.casnik.si/wp-content/plugins/bookmarkify/linkedin.png)
![[Twitter]](http://www.casnik.si/wp-content/plugins/bookmarkify/twitter.png)
![[Email]](http://www.casnik.si/wp-content/plugins/bookmarkify/email.png)
Matija nam torej sporoča, da je primerjava z Goebbelsom hujša kot primerjava s Stalinom ali Titom in potrjuje Žižkovo razmišljanje?
Ko tvedno,imaš, CARLOS CONTRERAS, tudi tokrat prav.
Naš Josip je zaslužen, da so pobili le okli 5% Slovencev.
Še najmanj toliko si jih je z begom v tujino rešilo življenje.
Tisti desettisočev, ki so čemeli po zaporih, v komunističnih koncentracijskih taboriščih in na družbeno koristnem delu pa tako ali tako ni vredno šteti..
Tudi tega ni vredno omenjati, da se je takrat velika večina tresla za svobodo in življenje.
Logika: če je nacizem večje zlo, potem je komunizem dobro, saj je manjše zlo boljše od večjega.
Ljudje smo nepopravljivi utopisti, kajti v sebi gojimo prepričanje, da sodna veja oblasti temelji na objektivni pravičnosti. Eno dobra analiza kazenskih postopkov, bi pokazala katera kazniva denjanja so v dani državi v danem času kaznjiva. Iz tega bi dobili sliko ideološke podobe družbe. Sodstvo je vedno bilo in vedno bo ideološko opredeljeno. Problem slovensekga sodstva pa je bolj problem družbe, ki navzven skuša prodajati drugačno podobo, kot pa jo v resnici ima. Podoba pravosodja, je podoba družbe, vse ostalo je makeup.
“V resnici pa je tožilstvo s tem primerom postavilo nov precedens, da namreč žalitev, ki bi se preganjala po uradni dolžnosti, sploh ne obstaja.”
Ne gre za precedens, temveč zgolj za spoštovanje zakona. Kaznivo dejanje razžalitve se v našem (in večini drugih sistemov) preganja na zasebno tožbo oškodovanca, ne pa po uradni dolžnosti.
Vemo pa tudi, kdo je spisal in katera vlada je požegnala trenutno veljavni Kazenski zakonik. ;)
Oh ja, v 80. in 90. letih se je na britanski ITV vrtela satirična oddaja Spitting Image, v kateri so nastopale lutke-dvojniki politikov, medijskih zvezd, verskih dostojanstvenikov in kraljeve družine. Okrutno do amena, a silno zabavno, primerjave z nacisti pogoste, zlasti Železna lady se je večkrat pojavila v naci uniformi, enkrat pa šla po nasvete k ostarelemu Hitlerju. Kolikor vem, jih je tožil samo Phil Collins, ker je bil videti pregrd. ;) Pa še on se je kasneje počutil neumno in tožbo umaknil.