Pred slabimi tremi leti so stranke slovenske levice, še bolj pa njihovi podporniki v zaledju in intelektualna baza, govorili o nujnosti nove politike, novih obrazov in o prekinitvi s fašistoidno politiko takratnih oblastnikov. Seveda so pri tem kot rešitev ponujali sebe in svoje politike. Samo tri leta kasneje, ko so državo pripeljali v najhujši krč doslej, pa namesto samorefleksije raje govorijo kar o krizi celotne politične scene pri nas.
Podobno mnenje je, resnici na ljubo, razširjeno tudi med mnogimi politično neopredeljenimi državljani, in to potrjujejo tudi ankete, ki kažejo zelo visok delež tistih, ki ne bodo šli volit ali pa ne vedo, koga bi volili. Prav tako velik delež predstavljajo takšni, ki bi volili nekoga drugega. Pravzaprav skoraj kogarkoli drugega. A tukaj nastane problem, ker drugega, kot kaže, ni.
Vsakdo-Nekdo-Kdorkoli-Nihče
Pa vendar se je našla četverica, ki se je odločila nekaj narediti. Prvi se je imenoval Vsakdo, drugi se je imenoval Nekdo, tretjemu je bilo ime Kdorkoli, četrtemu pa Nihče. Dogovorili so se za prvo, pomembno nalogo v zvezi s pripravami na volitve. Vsakdo je bil prepričan, da jo bo opravil Nekdo. Nihče je ni opravil, lahko pa bi jo Kdorkoli. Zato je bil Nekdo jezen, ker bi nalogo moral opraviti Vsakdo. A Vsakdo je mislil, da jo lahko opravi Kdorkoli, Nihče pa ni opazil, da Kdorkoli tega ni storil. Končalo se je tako, da je Vsakdo krivil Nekoga zato, ker Nihče ni naredil tistega, kar bi lahko naredil Vsakdo.
Ta izposojena zgodbica odlično ponazarja, zakaj smo in bomo še naprej obsojeni na takšno politiko, kakršno imamo. Samo kritiziranje preprosto ni dovolj, da bi premaknili vzvode, ki so trdno vpeti v kolesje poslovno-prisklednih interesov, ki bolj ali manj uspešno krojijo politični vsakdan kjerkoli na zemeljski obli, od ZDA, Švedske do Kitajske ali Pakistana. Od stopnje demokracije je seveda odvisno, koliko stranpoti si lahko dovoli politični razred. Od ljudstva pa je odvisno, koliko demokracije si vzame. Tam, kjer si je vzame veliko, seveda funkcionira vsa država na višji ravni. Tako denimo med pisanjem teh vrstic sedi avtor na vlaku med Frankfurtom in Marburgom – strojevodja se je kar dvakrat opravičil zaradi šestminutne zamude.
Če se, upam, strinjamo, da bi ostali v sferi najmanj slabega političnega okvirja, torej parlamentarne demokracije, imamo le nekaj možnosti. Morda imamo srečo in nekdo zastopa prav naše vrednote, povrhu pa je še simpatičen in sposoben. Sliši se skoraj idealno in verjetno nas je bilo v času nastajanja države kar nekaj, ki smo verjeli, da takšna ponudba obstaja. Dandanašnji je možnost za kaj takega seveda precej manjša. A večina verjetno vseeno najde koga, ki zastopa nekaj ključnih vrednot, s katerimi se lahko poistovetimo. Če ob tem še vliva nekaj zaupanja, da je sposoben obljubljeno tudi vsaj deloma uresničiti, mu lahko brez slabe vesti namenimo svoj glas.
Težava pa nastane, če med politično ponudbo ne najdemo niti prvega, niti drugega. Potem nam preostane le, da se odselimo v tujino, sprijaznimo z manjšim zlom, ali pa preprosto sami postanemo politično aktivni. Že mogoče, da je politika k…a, a če tako menimo in nič ne storimo zoper to, smo seveda zgolj njene stranke, ki ji pokorno plačujemo usluge. Če je torej situacija v državi in na levici tako zelo kritična, kot jo slikajo Štrajni in Vezjaki, bi bila njihova dolžnost, da sami poskusijo kaj narediti. Zgolj kritiziranje iz udobnih univerzitetnih foteljev pač diši po taktični kolaboraciji, ali ne?
Danes je seveda huje na levici, katere volivno telo so šefi KGB dotolkli z Ultrami, NPUji, bulmastifi in že kar farsično nesposobnostjo predsednika vlade, a slej ko prej se lahko v podobni stiski znajdemo tudi volivci na drugi strani. In takrat seveda ne bo dovolj, če se bo Vsakdo zanašal na Nekoga drugega, na Kogarkoli drugega.
Vir fotografije: blog Eugenia Ortega
![[Facebook]](http://www.casnik.si/wp-content/plugins/bookmarkify/facebook.png)
![[LinkedIn]](http://www.casnik.si/wp-content/plugins/bookmarkify/linkedin.png)
![[Twitter]](http://www.casnik.si/wp-content/plugins/bookmarkify/twitter.png)
![[Email]](http://www.casnik.si/wp-content/plugins/bookmarkify/email.png)
Danes berem v Večeru, da so že našli nove obraze za novo gibanje, ki bo preraslo v stranko. Ti “novi” ksihti so Manca Košir, Dušan Plut in Matjaž Hanžek. Kaj tile mislijo, da smo vsi skupaj sklerotični? :P
http://web.vecer.com/portali/vecer/v1/default.asp?kaj=3&id=2011091305683652
ojej rdečkarjem gre pa res za nohte:)
Morda pa je izpet vzorec parlamentarne demokracije? Med levico in desnico pravzaprav ni razlike, razen tega, da je desnica bolj iskrena. Dela tisto, kar govori. To ni problem le Slovenije, pač pa tudi Evrope. Pridobivajo predvsem populistične stranke ( glej porast Jelinčiča) in tega vetra se poslužuje tudi JJ. Morda pa je res najboljše, da se volitev sploh ne udeležujemo. Morda bodo avtorji politićnega marketinga vendarle spoznali, da je potrebno nekaj spremeniti. Politične stranke želijo imeti le volilce in člane za lepljenje letakov ali pa falango komentatorjev. Politika se oblikuje le v ozkih krogih v španoviji z lobiji. Nam pa preostane le jamranje po blogih. Prvič sem doživel pri Janši, da je svoj program dal v eter in vzpodbujal predloge in komentarje. Pohvalno.
Berem: “Morda pa je res najboljše, da se volitev sploh ne udeležujemo. ”
Če nisi zadovoljen z vlado, ti zdrav razum govori, da se volitev MORAŠ udeležiti in VOLITI OPOZICIJO. Da vsaka pozicija ve, kaj jo čaka.
Če si zadovoljen z vlado, ti zdrav razum govori, da se volitev MORAŠ udeležiti in voliti POZICIJO. Da jo nagradiš.
Za današnjo slovensko pozicijo je kakih 20% volivcev, ker imajo neposredno ali posredno korist. Kako naj ostanejo na oblasti, če jih je samo 20% ? Preprosto. Prepričati mora ostalih 80%, da ne gredo na volišče. In so zmagali.
Z demokracijo je tako: Ko so se Jugoslovanski komunisti skregali in je država razpadala je Kučan razmišljal kaj zdaj. In ker so bili tu neki demokrati, je rekel: “Dobro, naj bo demokracija. Znamo mi da brojimo!”. In tako je nastala naša demokratična Slovenija.
Stric, a če nekaj naredi desnica, je to populizem, če pa levica, pa dobra stvar?
Levica se je izpela. Več strank kot bo, več bo kanibalizma na levici.
Izpela se je (tudi bebci so to nazadnje spoznali, a je vseeno trajalo 20 let) “levičarska” Zgodba o uspehu, ki je bila ULTRA nateg. Skratka uspeh zgolj za kleptomane ( mafijo in birokrate), za vse ostale velika izguba.
Ancka,
končno razumeš, kako stvari stojijo ;)
Jaz se tudi nagibam k temu da je del rešitve ali možna pot do nje prav v tem da ne gremo na volišče oz. če večina ne bi šla. In da je problem v prenizkem pragu nujne udeležbe za veljavnost volitev. Verjetno bi, ker nekdo pač mora tekoče upravljat, to pripeljalo do neke tehnične vlade (kot marsikdaj marsikje), ki bi vladala (dvomim da slabše kot večina izvoljenih)pač tako dolgo dokler nas ne bi nekdo oz. neka skupina oz. stranka (se strinjam z okvirjem) dejansko s kvaliteto in prepričljivostjo programa prepričal da ga podpremo. Nenazadnje tako počnemo pri večini stvareh v življenju in velikokrat nismo pripravljeni sprejeti vsega ponujenega sranja – od izdelkov do raznih storitev – marsikdaj raje počakamo in vse ponudbe zavrnemo, tudi na račun znižanja trenutnega zadovoljstva.
Točno tako, če se vozimo s mstaro rdečo katro, ki več ne vžge, to nikakor ne pomeni, da bo z rumeno modrim fičkom kaj dosti bolje.
Berem: “Jaz se tudi nagibam k temu da je del rešitve ali možna pot do nje prav v tem da ne gremo na volišče oz. če večina ne bi šla. ”
Če nisi zadovoljen z vlado, ti zdrav razum govori, da se volitev MORAŠ udeležiti in VOLITI OPOZICIJO. Da vsaka pozicija ve, kaj jo čaka.
Če si zadovoljen z vlado, ti zdrav razum govori, da se volitev MORAŠ udeležiti in voliti POZICIJO. Da jo nagradiš.
Za današnjo slovensko pozicijo je kakih 20% volivcev, ker imajo neposredno ali posredno korist. Kako naj ostanejo na oblasti, če jih je samo 20% ? Preprosto. Prepričati mora ostalih 80%, da ne gredo na volišče. In so zmagali.
Mhm, seveda. In ako dežuje, si bodem zavetja pod kapom poiskal …
Berem: “In ako dežuje, si bodem zavetja pod kapom poiskal …”
Če nisi zadovoljen z vlado, ti zdrav razum govori, da se volitev MORAŠ udeležiti in VOLITI OPOZICIJO. Da vsaka pozicija ve, kaj jo čaka.
Če si zadovoljen z vlado, ti zdrav razum govori, da se volitev MORAŠ udeležiti in voliti POZICIJO. Da jo nagradiš.
Za današnjo slovensko pozicijo vas je kakih 20% volivcev, ker imajo neposredno ali posredno korist. Kako naj ostanete na oblasti, če vas je samo 20% ? Preprosto. Prepričati morate ostalih 80%, da ne gredo na volišče. In ste zmagali.
Dragi moj, nelogičen in absurden argument ni nič manj nelogičen in absurden, če ga dvakrat ponovite. Ali pa trikrat. Za zdajšnjo opozicijo pa vsekakor nikoli in nikdar ne bom volil, pa če bi mi nohte pulili.
Sicer ste pa smešni: tisti, ki bodo ostali doma, bodo prej levi kot desni volilci. Bolje povedano, desni volilci so po večini verniki, verniki v grosupeljskega Odrešenika. In se vedno in vselej udeležujejo volitev.
To je voda na mlin komunajzerjem in nič drugega.
Desnici itak ne morejo nič očitati, le ves čas je pod napadom, da se ohrani komunajzerska levica na oblasti.
Treba je voliti opozicijo, da počisti s komunajzersko navlako.
Ančka še kar razume. Me pa skrbi kako Cerkev razume.
Jaz in gospa Ančka sva del Cerkve. Predpostavljam. Tako da, gospod Pavel, veste vsaj, kako del Cerkve razume. Sicer pa, hvala za vašo iskreno skrb!
Je pa zanimivo, kako naša dva glavna komunajzerja zagovarjata, da ne smemo iti na volitve, ker so vsi glih.
Če so že komunajzerji slabi, tudi opozicija ne sme biti boljša.
Vendar opozicija JE boljša.
Ne vem, zakaj nas komunajzarji tako vneto prepričujejo, naj ne gremo na volitve. Zaradi mene lahko ostanejo lepo doma. To bo njihov največji prispevek k demokratizaciji Slovenije. :D :D :D
Aja, kot so (ste) to komunajzerji storili pri glasovanju o rebalansu proračuna, tovariš Cefizelj? :D
Glasovanje o proračunu nima nobene veze z volitvami.
Treba je iti na volitve in s čim večjo večino izvoliti desnico.
CARLOS //14. 09 .11 //, mora biti resnično užaljen, če ga ima kdo za komunajzerja !
To je dobro, da se zaveda, da je komunajzer žaljivka – kajti komunizem je zlo.