Da je naša politika na psu, nas že nekaj časa prepričujejo tako mediji kot večina tistih politikov, ki jim na prihodnjih volitvah ne kaže najbolje. A resnici na ljubo niti niso tako daleč od resnice. Vprašanje pa je, zakaj je naša politika na psu? Eden najbolj ključnih vzrokov je gotovo nedelovanje pravne države. Nedelovanje je morda preblag izraz, bolj na mestu bi bržčas bil izraz odsotnost.

Odsotnost, ali če je komu vendarle ljubše, nedelovanje ali počasno delovanje pravne države je namreč razlog, da vrhove slovenske politike obvladujejo ljudje, dejansko ali pa vsaj domnevno vpleteni v vsakovrstne škandale od korupcije do sodomije. Ker pač več kot očitno debelokožni voditelji računajo, da pravica v naši državni ni le slepa kot se spodobi, ampak tudi neumna, gluha, lena in tudi sama skorumpirana. Če bi pravna država delovala kot se spodobi, torej hitro in učinkovito, Katarina Kresal bržčas ne bi tako vehementno brila norcev iz gledalcev TV Dnevnika. In če bi pravna država delovala, afera Patria ne bi že tri leta predstavljala osrednje notranjepolitične žajfnice – Janez Janša bi bil že zdavnaj bodisi opran krivde ali pa za rešetkami.

Kdo se boji črnega moža?

Pretekli teden je v javnost naplavilo toliko potencialnega materiala za aktiviranje organov pregona kot že dolgo ne. Naravnost na prve strani medijev so usekale afere NPU, Jelinčičevi nepremičninski posli, polegla pa se ni niti še zgodba z zaplembo luksuznega avtomobila enega od sinov ljubljanskega župana.

Javnost je seveda hvaležno požirala rumeno branje in ga komentirala z mešanico zavisti in privoščljivosti. Ampak, ali je to vse? Ali bo epilog teh zgodb zgolj dražba Jankovićevega AMG-ja, ministričin odstop in Jelinčičevo britje norcev iz pravne države? Mladi Janković je menda ostal brez dragocenega vozila zaradi ponavljajočih se prekrškov in vožnje brez vozniškega dovoljenja. Glede na opis vzroka za zaplembo avtomobila si predstavljam, da je mladenič resno in zavestno ogrožal varnost drugih udeležencev v prometu, iz česar bi sklepal, da bi moralo slediti kaj več kot le poziv k sodniku za prekrške. Zaplemba dragocenega avtomobila pa je za bogataše kova Janković nekaj takega kot bi bila za običajnega človeka zaplemba kolesa.

Podobna je zgodba z (zdaj že nekdanjo) notranjo ministrico – glede na ugotovitve računskega sodišča in protikorupcijske komisije je namreč notranje ministrstvo kršilo zakonodajo, negospodarno trošilo davkoplačevalski denar in delovalo koruptivno. Seveda je logično, da je ministrica odstopila, a pri najemu NPU gre za tako odmevno afero, da bi morali organi pregona še isti dan začeti preiskavo kaznivega dejanja in to tudi sporočiti javnosti. Ne pa, da dajejo priložnost vlaganja ovadb raznim populistom, sicer starim znancem organov pregona.

Nihčeeee!!!!

Svojevrstno burko je pretekli teden uprizoril sam Plemeniti Jelinčič. Potem, ko je vložil ovadbo proti Katarini Kresal (ravno ta pravi se je našel), je že naslednji dan v javnosti odjeknila novica o nakupu parcele na Semedeli za pol milijona evrov. Pol milijona je seveda veliko denarja, a bi si znali predstavljati, da si tak nakup nekdo, ki je poslanec že skoraj dve desetletji, vsaj z delnim posojilom lahko privošči. A si je Jelinčič privoščil skrajno arogantno norčevanje iz medijev, javnosti in pravne države. Češ, da so mu del kupnine posodili prijatelji z obrestmi blizu ničle, da je prodal neko starino ter da njegova soproga dodatno zasluži z okraševanjem tort, vezenjem in šivanjem, ter da bi naj delala za burmanskega kralja, ki ji je v zameno podaril kakšen briljant. Pa pustimo ob strani dejstvo, da burmanski kralj sploh ne obstaja in da gre za očitno norčevanje iz javnosti. Jelinčič Plemeniti je v svoji aroganci nanizal kar nekaj razlogov, zaradi katerih bi ga morali organi pregona vzeti pod drobnogled. Seveda ne kar iz gole zavisti, ampak zaradi suma, da premoženje, ki ga kopičita zakonca Jelinčič ni v sorazmerju z njunimi dohodki. Takole čez palec je Jelinčič v 19 letih poslanske funkcije zaslužil slabih 700.000 evrov. V tem času je zgradil hišo ob primorski železnici v Ljubljani, po njegovih besedah vredno okoli 5 milijonov. Glede na izgled hiše se zdi ta ocena občutno pretirana, je pa takšna gradnja gotovo stala kakšnih 400 tisočakov. Skupaj s semedelsko parcelo torej več, kot je zaslužil s poslansko plačo. Če pa upoštevamo, da Plemeniti ni ravno trlica in verjetno torej tudi kdaj kaj poje, postanejo njegove sposobnosti gospodarjenja naravnost fascinantne.

Že to bi v normalni državi moral biti dovolj dober razlog, da bi organi pregona sprožili preiskavo o izvoru premoženja, pri čemer bi seveda veljalo tudi preveriti, ali je njegova soproga dohodke iz šiviljske in slaščičarske dejavnosti prijavila davčni upravi. In seveda, ali njegovi prijatelji plačujejo davek na tisto malenkost nad 0% obresti.

A se bojim, da iz te moke ne bo kruha. In dokler ne bomo imeli hitre in učinkovite pravne države, se seveda ne gre čuditi, da imamo povsem na vrhu politike, ki bi samo slabih 100km severno (očitno pa tudi dobrih 100km jugovzhodno) namesto v parlamentu sedeli v kehi.

Vir fotografije: rtvslo.si