B. M. Turk: Izročilo čebinskih resnic

Casnik 13.2.2011 7:54
 

Boštjan M. Turk analizira zgodovinopisje Nećak-Repetove šole, kot enega od kazalcev predmodernosti aktualne partijske doktrine v Sloveniji. Kolumno pa začenja s citatom Jožeta Pirjevca z javne tribune Liberalne akademije. 

»Če pogledate njihov intelektualni status, se boste zgrozili. In ti si upajo soditi o zgodovinarjih, ki so 30 ali 40 let trdo delali v iskanju svoje resnice. To ni sprejemljivo.« Tako se je na poročilo Študijskega centra za narodno spravo odzval vidni član LDS in njen kandidat na državnozborskih volitvah, Jože Pirjevec, sicer tudi zgodovinar. Polemiko je začel na tribuni Liberalne akademije, kjer so mu pri iskanju zgodovinskih resnic o povojnem totalitarizmu pomagale druge »avtoritete« iz te stroke: poslanka Mojca Drčar Murko, član sveta RTV na predlog Zares-LDS Boris Vezjak ter predsednik Liberalne akademije Darko Štrajn.

/ … /

Pred tremi desetletji, v osemdesetih (1987) je izšla knjiga Izročilo Čebin. V kolofonu beremo naslednje: Izročilo Čebin, Zbornik uredil Božo Repe, založila ČZDO Komunist, TOZD Komunist, Ljubljana. Prvi odstavek zbornika (na sicer 500 straneh) pa se glasi: »V imenu pripravljalnega odbora pozdravljam vse, ki ste se tako številno zbrali na posvetovanju ob petdesetletnici ustanovnega kongresa KPS in Titovega prihoda na čelu Komunistične partije Jugoslavije. V naši sredi še posebej toplo pozdravljam udeležence ustanovnega kongresa KPS Pepco Kardelj, Venclja Perka in Albina Vipotnika.« Navedimo tudi zadnji stavek knjige: »Izročilo Čebin oziroma temeljna načela čebinskega manifesta so ostala aktualna tudi danes. Mislim namreč, da smo soglasno ugotovili, da je čebinski manifest pomenil zakoličenje tiste poti KPS, ki je ostala v bistvu nespremenjena do danes.« To misel je prispeval najtesnejši Repetov sodelavec, profesor na Filozofski fakulteti v Ljubljani, Dušan Nećak.

/ … /

Založba Borec je leto zatem (1988) izdala naslednjo Repetovo »študijo« Mimo odprtih vrat. Skoraj pet let pred tem je Spomenka Hribar objavila študijo Krivda in greh, s katero se je v slovenski javnosti začela odprta debata na temo pobitih domobrancev. Desetletje pred njo je o temi z Borisom Pahorjem v Zalivu spregovoril Edvard Kocbek. »Zgodovinar« Božo Repe pa ustvari naslednjo »sintezo«: »Usoda vrnjenih domobrancev, natančno število likvidiranih, zaprtih ali izpuščenih, postopek in kriteriji pri določanju kazni, pa tudi notranje in mednarodne razmere, ki so na to vplivale, še niso podrobneje raziskani, zato celovita zgodovinopisna sodba o omenjenem dogajanju ni mogoča.« (Mimo odprtih vrat, str. 21). To je ena večjih laži v slovenskem zgodovinopisju, kajti leta 1988 je že bilo jasno, kakšna je bila usoda vrnjenih domobrancev, kolikšno je bilo število likvidiranih, kakšni so bili kriteriji za likvidacije (grupe A, B in C), kakšne notranje razmere so na to vplivale.

Več: Reporter

 
Značke:

10 komentarjev

  • REPE IN NEĆAK, BIVŠA ČLANA “CK” , DOLOČENA ZA TOLMAČENJE

    zgodovine ! Ta dva ne dojematza trenutka časa, živita v

    iluziji “partijskega izročila” ideoloških in klrvnih atekov,

    mam in stricev ! Pravzaprav v slogu revolucionarja MIŠKA “Striici

    si mi povedali” !

  • Carlos Contreras

    Boštjančku je Mate Dolenc nekoč davno dal en lep nasvet. Žal se zdi, da ga ni upošteval. Še huje: kaže, da ga nikoli ne bo.

  • Carlos Contreras

    Sicer se da pa še marsikje prebrati, kako je Dežmanov Jožko (nečak svojega strica) udrihal po nezadostni pravovernosti knjige o Šlandrovi brigadi, kako je uhati kurirček po poteh Avnoja poveličeval Borisa Kidriča, kako je partija zahtevala, naj IZDG zaposli Jerco Vodušek-Starič … in še in še. Kdor v stekleni hiši živi, naj kamenja ne meče. In interesantno, da velekrščanski Turk ne podvomi v izbiro direktorice Centra za narodno spravo, katere edini kriterij je bil meseno poznanstvo z nekdanjim ministrom za šolstvo in šport (kolikor mi je znano, tudi danes nista poročena, ako pa se še vedno biblično poznata, pa bi nam s pomočjo svoje lojtrce domačih in Zeissovega rešpetlina nedvomno lahko razodel mojster A. M. Poznič). 😉

  • Carlos,
    Eni so spoznali svoje zmote, drugi pa v njih še vztrajajo.

  • Carlos Contreras

    Hehe, seveda. Prefarbani v črno so moralno sprejemljivi, sem že pozabil na to velemoralno držo presvete Cerkve.

  • Carlos – nisem opazila, da je kdo od odemenjenih prefarban v črno, za razliko od vas pa verjamem, da se človek lahko resnično spreobrne.

    V Sloveniji pa se daleč najbolj splača biti zamrznjen komunist, saj nam ti vladajo formalno in neformalno praktično celo obdobje samostojne države.

  • Cefizelj

    Hehehe, največ farbarije je na rdeči strani… Potem se pa kar naprej dogaja, da raznim kvaziliberalcem in kvazisocialdemokratom vsakih toliko malo prenoviteljskega opleska odpade, da ven pokuka čisto čebinsko izročilo, s katerim nas vodijo v Evropo-zdaj… 😀

  • Carlos Contreras

    Eh, tovariš Cefizelj, se Vam ne zdi, da se je človek, ki je iz komunista postal socialdemokrat, morda le vrnil k predzimmerwaldskemu izročilu? (Čeravno menim, da so ti naši bolj podobni redkvicam.) Mar ni večja ironija, ko nekdo iz maoista postane ultradesničar? Seveda pa sam v “spreobrnjenje” ne verjamem. V Pavlu je ostal še velikanski del Savla.

  • Cefizelj

    Spoštovani tov. Carlos, vem, ah vem, za pravovernega levaka je vsak, ki je malo desno od njegove levosučnosti, že fašist in ultradesdničar. Stara boljševiška finta, ki ima še vedno domovinsko pravico v Ljudskodemokratični džamahiriji Slowenistan, oziroma Čebinistan. 😀

  • Carlos Contreras

    No ja, pa Vam rade volje priznam, tovariš Cefizelj, da za marsikaterim političnim prepričanjem v resnici stoji le goli interes, tako gol kot cesar iz Andersenove pravljice. Tako da je pravzaprav vseeno, s kakovim perjem tič se diči. 😉


×
 
Nadaljuj na CASNIK.SI