Zadnjič se je pri meni oglasila prijateljica in me presenetila s simboličnim darilom. Kot zahvala za spodbujanje v odločitvi pri “iti na svoje”. V teh vetrovnih časih je namreč dekle zbralo pogum, zapustilo varnost javne službe in začelo na svoje.
Ob tem sem se spomnil na Pridigarja iz stare zaveze Svetega pisma: “Kdor pazi na veter, ne seje, kdor gleda na oblake, ne žanje!” Prd, 11, 4 in “Zjutraj sej svoje seme in do večera naj ne miruje tvoja roka: saj ne veš, kaj bo uspelo, to ali ono ali pa bo morda oboje enako dobro.” Prd, 11, 6
Za oba citata se zdi, kot da govorita o poslu. Ali pa ju vsaj lahko apliciramo v današnje poslovne odločitve.
“Paziti na veter” in priklop na državne prsi
Kdor “pazi na veter”, kdor “cinca” in samo čaka, da bodo takrat, ko se odloča o zagonu svojega posla vse okoliščine idealne, sploh ne seje. Kdor pa niti ne seje nima najmanjše možnosti, da bi žel.
V teh časih se pravzaprav res zdi, da je “veter” tako močan, da se “itak ne splača” sejati, ker ni prav nobene možnosti za poslovni uspeh. Ker se zdi, da je edina možnost za uspeh, če si blizu mestom odločitve o uporabi državnega denarja, če se s svojim poslom prisesaš na državne prsi. Tako kot agencija Escape, ki se ji je dohodek v petih letih povečal kar za 61 krat. Resnično spodbudne novice za mlade podjetnike in brezposelne, ki vsaj kdaj pa kdaj pomislijo na samozaposlitev!
Ko se človek odloča o samozaposlovanju, ko zbira pogum, da bi v teh viharnih časih odprl svoje podjetje, ko se poskuša odlepiti iz javne službe in začeti na svoje, so mu zgodbe “uspešnežev” prisesanih na državo dovolj, da obupa. In raje se postavi v vrsto na Zavodu za zaposlovanje, ter čaka, da ga mati država nahrani.
Uspešni in z integriteto
So pa – hvala bogu – tudi drugačne zgodbe, ki sta jih v Pogledih Slovenije predstavila Uroš Slak in Bojan Traven. Mimogrede, oddaja Pogledi Slovenije se je v nekaj tednih prebila na vrh najbolj verodostojnih oddaj v našem medijskem prostoru. Po moje bosta Slak in Traven – po kemijsko rečeno – indikatorja prisotnosti javnega interesa v državni RTV. Ko bosta letela, bomo vedeli, da ga ni več.
V oddaji je večina podjetnikov povedala, da so svoje posle razširili na druga tržišča. Odlično. Kar pa skrbi je, da zaradi nepripravljenosti vlade, da zgradi bolj spodbudno poslovno okolje, proizvodnjo selijo v tujino, čeprav bi jo prav radi obdržali pri nas. Pa ne gre. Tako zaželjena delovna mesta pa gredo, sicer ne prav daleč, takoj za mejo.
Vladi RS želim, da bi ustvarila bolj spodbudno okolje za razvoj podjetništva. Nad aktualno vlado smo v tem smislu že zdavnaj obupali. Čakamo drugo. V njej namreč ne vidim niti enega podjetnika, ki je posel ustvaril s svojimi rokami, razumom, poslovno spretnostjo.
Prijateljici, ki je začela svoj posel in drugim pogumnežem, ki ste se odločili ali pa se ravno odločate, da greste na svoje, pa vseeno želim, da “sejete svoje seme in do večera naj ne miruje vaša roka: saj ne veste, kaj bo uspelo, to ali ono ali pa bo morda oboje enako dobro.”
Foto: PhotoXpress
![[Facebook]](http://www.casnik.si/wp-content/plugins/bookmarkify/facebook.png)
![[LinkedIn]](http://www.casnik.si/wp-content/plugins/bookmarkify/linkedin.png)
![[Twitter]](http://www.casnik.si/wp-content/plugins/bookmarkify/twitter.png)
![[Email]](http://www.casnik.si/wp-content/plugins/bookmarkify/email.png)
Zelo dobro napisano in čisto prav imaš:) Žal nam premnogim manjka tistega potrebnega poguma za takšne korake, in tistega potrebnega samozaupanja….
Ampak kjer je volja, tam je pot:) Velik današnji problem pa je tudi, da nimamo nobenih pravih ciljev več…
Lepo!
Opozoril bi le, da se Bog piše z veliko. Hvala Bogu!
Tudi praznike, npr. Božič, se piše z veliko začetnico.
@Straža: Ne besedo bog se lahko piše z veliko ali malo. V tem kontekstu, ko nimam v mislih krščanskega boga, je po moje prav z malo. In tudi prazniki se pišejo z malo začetnico. Slavisti pravijo tako.
@Matjaž: Hvala.
Aleš,
dobro napisano. Moramo dajati pogum za prevzemanje odgovornosti in se zavedati, da je vse v največji meri odvisno od nas, naše pripravljenosti, naše volje in naših spoznanj ali naravanosti.
Imamo možnost biti pogumni ali pa se prepustiti toku , ki nas odnaša po svoje. Tega si normalne, zrele osebe gotovo ne želijo.
Še kaj napiši.
Milan
Aleš Čerin. Pravopis dopušča načelno možnost, da z veliko začetnico pišemo besede z veliko simbolno, čustveno vrednostjo. Torej je pravilno tudi Božič. Poglejte kako se praznike piše v kulturnem svetu katerega del bi tudi mi radi bili.
Slavisti so plačanci države, ki sistematično ruši verske, narodne in človeške vrednote in v ta sklop spada tudi izničevanje pomena praznikov.
Pes ne grize roke, ki ga hrani.
Dovolj je pogledati kako je blaženi Slomšek pisal imena praznikov in kako je naslavljal Najvišjega, Pot, Resnico, Življenje, Boga!
Kokolo, glede na to, da Vam že postavljanje vejic dela preglavice, pač prijatelju Alešu težko berete pravopisne levite. In ne, pravopis ne dopušča pisanja praznikov z veliko začetnico. Jih pa je v komunističnih časih, hihihi. Pa naj Vam prišepnem na uho: pred dobrimi sto leti sta celo tako ugledna katolika, kot sta bila Ušeničnik in Krek, besedo “Cerkev” zapisovala eden z veliko, drugi pa z malo začetnico. Za kriščevo voljo, kam bomo pa prišli, če si bo vsaka polpismena persona izmišljevala slovnična in pravopisna pravila! Včasih se mi prav toži po časih patra Škrabca. Aja, mogoče je bil pa tudi on plačanec države …
Kdor pazi na vete, ne seje, kdor gleda na oblake, ne žanje.
Kako pa potemtakem tisti, ki ne sejejo, pa vendar obilo žanjejo in se bogatijo.
Upam, da nisem pozabil na kakšno vejico, ki bi jemala spanec spoštovanemu Carlosu Contrerasu.