Vlada je sprejela dveletni proračun, dolg države je zdaj nekaj pod 40 odstotki BDP, skupaj z državnimi garancijami se približuje maastrichtski meji 60 odstotkov BDP. Kje je zgornja meja zadolževanja slovenske države?
Skrbi me zlasti hitro naraščanje zadolženosti slovenske države, ki smo mu priče po nastopu gospodarske in finančne krize leta 2008. Če bi se tudi v prihodnje nadaljevala sedanja nizka stopnja rasti gospodarstva in se breme državnega dolga ne bi moglo zmanjšati zaradi cene državnega dolga, ki bi bila višja od stopnje gospodarske rasti, bi lahko tudi naš javnofinančni položaj postal nevzdržen. Postavilo bi se vprašanje, ali smo sposobni držati višino državnega dolga pod mejo 60 odstotkov BDP, ki je maastrichtski kriterij.
Katere ukrepe bi morala vlada nujno sprejeti, da bi zagotovila dolgoročno vzdržno gospodarsko rast brez tveganja dolžniške krize?
Država bi morala še bolj zmanjšati javne izdatke, nujno preveriti sistem plač v javnem sektorju, zmanjšati zaposlovanje v javnem sektorju, izboljšati svojo organizacijo in povečati učinkovitost državnega aparata. Dejstvo je, da dobimo državljani za davke in prispevke, ki jih plačujemo v državni proračun in druge javne blagajne, premalo od države.
Dolžniška kriza, ki pretresa evrsko območje, med evroskeptiki, tudi slovenskimi, znova odpira vprašanje o obstoju evra. Je evro Sloveniji koristil ali škodil?
Sloveniji je vstop v evrsko območje vsekakor koristil. Menim, da je velika prednost, če država lahko financira plačilno bilančni primanjkljaj z lastno valuto, to je z evrom. Z nastopom krize je v Sloveniji močno upadla gospodarska aktivnost, finančna stabilnost se je ohranila tudi zaradi evra. Naši upniki iz tujine niso bili zaskrbljeni nad našo plačilno sposobnostjo in se niso hitro umikali kot v baltskih državah, Madžarski in Ukrajini. Kar pa se tiče celotnega evrskega območja, menim, da sta EU in evropski sistem centralnih bank naredila vse za odpravo posledice krize iz leta 2007 in utrditev finančnih trgov.
Kako bi odgovorili na nekatera razmišljanja o slovenskem izstopu z evrskega območja?
Vstop na evrsko območje pomeni nepreklicen vstop. Ni mehanizma o izstopu s tega območja.
Da imajo težave tudi naše banke, ste pred nedavnim opozorili na dnevih slovenskih bančnikov z nekaj alarmantnimi izjavami o razmerah v največji banki NLB, ki po vašem mnenju spominjajo na vudu ekonomijo. Kakšno vudu ekonomijo?
Znano je, da je šla NLB skozi stresni test in se med približno sto velikimi bankami EU znašla med bankami s sorazmerno nizko kapitalsko ustreznostjo. Če upoštevamo nova pravila Basla III, se bo morala NLB v prihodnjih letih še bolj dokapitalizirati, kar odpira vprašanje odnosa lastnikov do razvoja NLB. Tukaj pa imamo kot centralna banka velike težave z največjim državnim lastnikom, ki ravna neodgovorno in povzroča težave.
Kakšne težave?
Pozabljamo, da imajo lastniki ob pravicah tudi dolžnosti. Kot bančnemu nadzorniku in regulatorju nam ni povsem jasno, kako lahko država kot največji lastnik NLB predloži banki dve povsem različni strategiji o prihodnjem razvoju. Eno strategijo je v sodelovanju z lastnikom izdelala uprava banke in jo je potrdil nadzorni svet kot predstavnik lastnikov. Potem se je pojavil povsem novi dokument ministrstva za finance , ki se povsem razhaja s strategijo, ki jo je že potrdil nadzorni svet. Strategija ministrstva za finance je zavajajoča in čudaška.
Zavajajoča in čudaška?
Strategija ministrstva za finance zavaja, ko trdi, da se stabilnost bančnega sistema zagotavlja z večinskim domačim lastništvom največje sistemske banke NLB. To ni res. Banka Slovenije kot nadzornik in regulator skrbi za stabilnost bančnega sistema neodvisno od tega, ali je večinski lastnik NLB domači ali tuji. Mi smo za večinsko domače lastništvo NLB, če je mogoče, vendar ne v obliki vodnjaka brez dna, kjer izginja kapital banke, davkoplačevalci pa morajo zaradi izgub banko dokapitalizirati.
Križaničevo ministrstvo večinsko domače lastništvo NLB utemeljuje z razlago, da je NLB sistemska banka. Kako razumete pojem sistemska banka?
Pri nas se mešata pojma sistemska banka in državno lastništvo. Za Banko Slovenijo je NLB sistemska banka v smislu, da ima velik delež bančnega trga. Mora pa imeti tudi ustrezno stroškovno učinkovitost, kapitalsko ustreznost in ustrezno razmerje med zadolženostjo in stabilnimi viri. To je sistemsko pomembno in nič več. To bi morali lastniki banke zagotoviti ne glede na to, ali so lastniki državni ali zasebni.
Če pa rečemo, da je NLB sistemska banka in da mora zato ostati v večinski domači državni lasti, me zanima odgovor tistih, ki to trdijo, kaj to pomeni? Ali to pomeni, da se bo lahko banki ukazovalo z dekreti, kako mora poslovati, koga mora kreditirati, da mora denimo financirati infrastrukturne projekte ne glede na ekonomsko upravičenost. Tako lahko sistemskost banke razume politika, vendar za nas to ni sistemskost.
Kako komentirate ravnanje nove državne agencije za upravljanje naložb, ki je tik pred četrtkovo skupščino NLB na upravo banke naslovilo dekret, naj prekliče skupščino?
Nedopustno je, da je začela državna agencija za upravljanje naložb takoj po ustanovitvi pošiljati pisma NLB in NKBM [KBMR 10,30 -0,48%], kaj lahko počnejo in česa ne smejo. Upravljanje državnih bank z dekreti ni v skladu z državnim lastništvom in tudi ne v skladu s tržnim gospodarstvom, saj so pravila upravljanja jasna. S filozofijo in pristopom agencije se kot bančni regulator ne strinjamo in bomo spremljali njene ideje.
Na dnevih slovenskih bančnikov je predsednik nadzornega sveta NLB po poročanju medijev dejal, da se z “zgodbo o NLB, ki postaja že grozljiva, ne bi smeli igrati”. Ima za vas kot regulatorja grozljivka o NLB svoje meje?
Povedal sem že, da je ministrstvo za finance pripravilo strategijo o NLB, ki se močno razhaja s strategijo, ki jo je že potrdil nadzorni svet. Medtem ko že sprejeta strategija uprave in nadzornega sveta predvideva konsolidacijo banke z odprodajo nedonosnih naložb na različnih nestrateških trgih in postopnim dezinvestiranjem tudi v Sloveniji, strategija ministrstva za finance predvideva prav nasprotno, da je treba sedanji obseg delovanja banke še povečati in jo narediti regionalno banko. Postavlja se mi vprašanje, ali država kot največji lastnik ne zaupa niti svojim nadzornikom in upravi? Kdo sploh zastopa lastnike banke, ali nadzorni svet ali vlada?
Vir: Finance
Opomba: objavljeni so nekateri deli pogovora
