Gospod iz Zminca

17
45

23. decembra je bila v slovenski filharmoniji slovesnost ob 20 letnici slovenskega plebiscita, ki so jo pripravili v novoustanovljenem Združenju za vrednote slovenske osamosvojitve. Prvi predsednik združenja je s svojimi 82. leti postal Ivan Oman, prvi predsednik Slovenske kmečke zveze in poslanec prvega sklica državnega zbora Republike Slovenije.

Za Ivana Omana lahko kljub temu, da je po poklicu kmet, mirno zapišemo, da je po svojem zadržanju najbolj žlahten gospod. Je predstavnik tistega dela slovenskega kmetstva, ki je poskrbelo, da se je slovenska narodna zavest ohranila skozi vse zgodovinske »viharje«. Govor, ki ga je imel na slovesnosti, je tako jasen, da mu ni skoraj kaj dodati, lahko le razmišljamo ob njegovih poudarkih. Seveda je večina medijev izpostavila le njegovo trditev, da »kdor ni protikomunist ni demokrat«, s čimer se lahko strinjamo ali ne, ampak pojdimo po vrsti.

Oman je svoj govor začel in končal z omembo Boga. Naše zgodovinsko obdobje je jasno umestil v prostor in čas. Slovenska zgodovina se po Omanovem zavedanju ni začela z letom 1941, ampak sega daleč nazaj. Prepletena je s krščanskimi vrednotami, ki niso kar izginile s prihodom »novih časov«. Kdor torej hoče govoriti o Slovencih in slovenski državi, mora to upoštevati. Zato je zgodovina pomembna in je ne moremo odriniti na hladno s floskulo, naj gledamo samo naprej in se ne oziramo nazaj. Ravno tisti, ki to tako vztrajno ponavljajo, bi namreč radi ohranili »zgodovinsko resnico« kot monolit, ki so ga postavili v prejšnjem sistemu, danes pa dopuščajo, da se ta doponjuje z novimi spoznanji in s tem spreminja.

Zgodovina je po Omanovem mnenju »učiteljica življenja in učiteljica narodov. Zato je prav, da jo poznamo« in se iz nje učimo. Oman nadalje omeni božični praznik, ki ga praznujemo v istem času, kot dan samostojnosti in enotnosti. Kristusovo rojstvo je pomenilo začetek neke nove dobe, prav tako kot je samostojna slovenska država pomenila za nas začetek nečesa novega, velikega, zaželenega. Omogočila nam je izhod, slovenski eksodus iz »Egipta« skozi metaforično Rdeče morje v svobodo, demokracijo, suverenost. Ali danes res tavamo po puščavi in se nam kolca po jugoslovanskih loncih mesa, ki pa jih pravzaprav sploh ni bilo. Ne smemo pozabiti zakaj smo se odločili za odhod iz socialistične Jugoslavije. Odšli smo zato, ker ni bilo spoštovanja temeljnih človekovih pravic, ker ni bilo pravne države in to smo zapisali v preambuli temeljne ustavne  listine o neodvisnosti. Tega se premalokrat zavedamo, ko nasedamo različnim, predvsem kavarniškim, utemeljitvam, kako smo v socializmu vsi imeli službe in kako smo si vsi zgradili hiše… Ne, Ivan Oman jasno pove, da je šlo za več »od loncev dobrin«, šlo je za duhovne in nacionalne vrednote, ki jih tam ni bilo, mi pa smo jih hoteli in to kot gospodarji na svoji zemlji!

Demosu ob dolžnem pripisu zaslug za slovensko osamosvojitev, po Omanovem mnenju takoj prilepijo še radikalno desne tendence, celo proti komunizem. Oman se je na tem mestu vprašal samo, ali je to nekaj slabega? Je slabo, če je nekdo za človekove pravice? Je slabo, če je nekdo za pravo državo? Prejšnji totalitarni sistem je to zanikal in teptal, prav do svojega konca. Zato je kakšni Zvezi borcev še danes res težko dopovedati, da je svetlobna leta oddaljena od demokratičnih standardov. Če bi jim bila namreč zavezana, bi se že davno odpovedala tistim, ki so v imenu revolucije teptali človeško dostojanstvo, ubijali brez sodnih procesov… Da v svojih deklarativnih obsodbah povojnih pobojev ni popolnoma iskrena, pa kaže tudi to, da do zdaj ni pomagala razsvetliti nobenega primera izvensodnih pobojev, je pa takoj zbrala vse potrebne podatke npr o primerih, ki jih je v svojem dokumentarnem filmu Moč preživetja prikazal novinar Jože Možina…

Ampak vrnimo se spet k Ivanu Omanu in njegovemu govoru, ki kaže konsistentno logiko razmišljanja o naši bližnji politični zgodovini. Omenja namreč tudi bolestno alergijo nad desnico znotraj Demosa in če vse skupaj prevedemo v današnji čas, tudi na desnico nasploh. V medijih lahko le redko zasledimo članek, ki bi pojem politične desnice, konservativni pol, obravnaval v pozitivni luči. Tukaj se lahko z Omanom retorično vprašamo, kot bi bilo kaj slabega, če si danes desničar, če zagovarjaš tradicionalne vrednote družine, nacionalno državo, lastnino, svobodo in demokracijo? Pri nas verjetno je!

Ivan Oman gospod iz Zminca je svoj nagovor na slovesnosti ob 20 letnici plebiscita sklenil z razmislekom o enotnosti. Namreč pred 20 leti smo bili enotni, danes pa spet usodno razdeljeni. Kako naprej? Kako to, da so se celo vrhovi političnih elit pred 20. leti lahko poenotili, danes pa je klic k enotnosti pravzaprav klic, ki deli. Po Omanovem mnenju bo moral preteči čas, da se bodo poenotile generacije zanamcev. Namreč enoumja se ne bo dalo restavrirati, pa čeprav naš predsednik republike odlikuje šefa nekdanje tajne policije in mu da s tem da priznanje in legitimnost njegovemu delu. Prav tako bo po preteku našega veka, našim zanamcem bržčas jasno, da je Berlinski zid je padel enkrat za vedno in da bo treba vzeti na znanje svojo celotno zgodovino, tudi  bremena najtežjega bratomornega obdobja in izreči obžalovanje in obsodbo tega zavrženega dejanja tudi na najvišjih državnih instancah. Na tem mestu se Omanov nagovor sklene z vrstico Prešernove zdravice o tem kako naj »Bog čuva našo nam deželo in ves slovenski svet«.

23. december 2010 še odmeva. Kdor je razumel povedano, mu je dovolj, kdo ni…

Foto: Primorski panterji

17 KOMENTARJI

  1. Misli o slovenski enotnosti in spravi so precej za lase privlečene. Tudi če ne bi bilo zgodovinskih vprašanj bi se spet v trenutku razdelili. Poglejmo družinski zakonik, davčno politiko,… Delitev naroda se je začela že mnogo prej z vdorom modernističnih struj in idej. Naj bo to socialistična, še prej pa liberalizem,…

    Filip Terčelj “O smislu življenja”
    Večina ljudi na svetu živi kar tja v en dan in se presneto malo briga, zakaj in čemu so na svetu. Dvomim celo, da bi ti vsak, kogar srečaš, mogel dati sploh kakšen odgovor na to vprašanje. Vendar vse stremljenje, delovanje in hotenje ljudi kaže, da ima vsak človek s svojim življenjem neki namen. Res je, da tega ne more vselej izraziti z besedami, a v vsem njegovem ravnanju se kaže več ali manj jasna smer njegove življenjske poti. Eni se v življenju ravnajo po svoji sebičnosti, sledijo le svojemu pohlepu in želji po uživanju – drugi pa uravnavajo svoje življenje po volji božji, po najvišjem vzoru, ki je Kristus.
    Vir: Marijan Brecelj: Filip Terčelj: graditelji slovenskega doma-1. Koper: Ognjišče, 1992, 110.

    V procesu osamosvajanja so se cilji obeh skupin ljudi združili. Samostojna Slovenija je enim predstavljala možnost zadovoljevanja pohlepa in večjega uživanja. Nenasitne sanje so se izneverile in zato danes spet vedno večja podpora prejšnjemu režimu. Zato, ker mislijo, da bi jim prejšnji sistem omogočal več gmotnih dobrin in uživanja. Razblinjanje sanj seveda ni vzrok, da te ljudje ne bi imeli dovolj. Je samo plod večne nezadovoljnosti, ki rodi večnega nezadovoljneža, nergača-revolucionarja.

  2. ” Da v svojih deklarativnih obsodbah povojnih pobojev ni popolnoma iskrena, pa kaže tudi to, da do zdaj ni pomagala razsvetliti nobenega primera izvensodnih pobojev”

    no, ja… tudi RKC se ni odpovedala svojim domobrancem in ne osvetljuje njihovih grehov. Na duhovnika-partizana, ki bi ga poslali med svetnike, mučence al kaj so že te ceremonije, še čakamo, čeprav ne bi bilo težko najti primera, ko so domobranci in okupatorji zverinsko mučili in ubili duhovnika na “napačni” strani.

    Lahko torej zaključimo podobno; da je RKC svetlobna leta od demokratičnih standardov?

    Je še huje: če Borci vsaj obžalujejo (iskreno ali ne), bi domobranci ala Drobnič vse naredili še enkrat. Isto, nobenega obžalovanja. Oni so imeli popolnoma prav.

  3. Gospod Oman je res fenomen, njegov govor še prav tako vžge, kot pred dvajsetimi leti.

    Mnogo nas želi, da bi se s tega združenja rodil ptič feniks,ki bi poletel in nam vrnil demokracijo, katero nam trgajo iz rok, tako kot se je pred dvajsetimi leti rodil v DEMOSU in nam prinesel demokracijo.

    Mnogo je poštenih,sposobnih mladih ljudi, ki naj se združijo z modrimi veterani in naj počistijo z sluzavimi omrežji. Mali in ubogi, ki predstavljam večino, vas bomo podprli z svojimi glasovi.

    MIR IN VSE DOBRO

  4. Kako si je Demos predstavljal demokracijo je lepo opisano v knjigi Rosvite Pesek, ko so se spravili na urednike RTVja, ki niso storili nič drugega, kot prikazali nesposbnost njihovih poslancev.

    Sicer pa zanimivo, kot “levica” včasih privleče Kučana so fantje na klerodesnici sedaj privlekli tega zmaHovalca iz naftalina.

    Nelogičnosti v njegovih stališčih ne bom komentiral, jih je preveč, jaz sem pa zaposlen človek.
    Vendar gre za istega človeka, ki je zagovarjal vstop SLS v sedanjo koalicijo z gromovniškimi besedami “čas ko ljudska stranka ni v vladi, je za kmetstvo izgubljen”.

    🙂

  5. Oman ima prav, ko opisuje zgodovino Slovecev pred letom 41. Slovenci so imeli v svoji zgodovini drugačene vrednote, kot jih imajo danes, njigova identeta je bila drugačna , kot je danes. Res je, da je na spominu te idenitete slovenski narod našel moč za osamosvojitev.
    Kar je sledilo potem v 20 letih, pa kaže na to, da se narod ni zavedal, da se je v 60 letni dobi komunizma spemenil. Generacije komunizma so bile prezvgojene in v sebi niso več nosile prejšnih vrednot. To so generacije brez zgodovinjskega spomina.
    Tako apeliranje na predkomunistično obdobje ne najde prave resonance v slovenski družbi. Tudi pijanci morajo skozi dvojno priznanje, da so zasovjenci in da jim trenutno stanje ni všeč, predno najdejo motiv za izhod. Mi pa smo še vedno v stanju, ko se “pijančevanja” ne bi odreki, ker ne nademo v njem krivde za naše mizerno stanje. Ko se bomo enkrat odkrito soočili s svojim nezadovoljstvom in analizirali vzorke za to, bomo šele začeli istaki nekaj drudega. Ampak to sploh ni nujno, kajti mnogo več je pijancev, ki se do konca svojega življenja nočejo ali ne zmorejo soočiti s samim seboj.
    Za nekatere je kriza že alarmantna in mislijo, da smo v najnižji točki. Sam imam občutek, da družba še ni prišla do dna. Svekakor pa se bo eventuelni obrat zgodil, šele ko bo doseženo dno, obrat na polovici padanja ni možen in predsvem ne daje garancije, da si res želimo vspona.

  6. “Slovenci so imeli v svoji zgodovini drugačene vrednote, kot jih imajo danes, njigova identeta je bila drugačna , kot je danes.”

    Kar velja za baš vsaki narod.

    Vse sociološke raziskave vrednost in stališč dosledno kažejo, da so Slovenci pri teh najbolj podobni oziroma identični zahodnim evropskim družbam.

    Torej, katere vrednote ne štimajo?

  7. Bah “Torej, katere vrednote ne štimajo?”

    To bomo odkrili, ko bomo analizirali zakaj, smo tako nezadovoljni , malodušni,… Sam pa vedno puščam odptro zelo relano možnost, da osatmemo na tem ker smo: nezadovoljni, malodušni, depresivni,… , ker za enkrat še ne vidim prave volje za kaj drugega.

  8. “To bomo odkrili, ko bomo analizirali zakaj, smo tako nezadovoljni , malodušni,… ”

    Hja, hecno je, da evropske primerjalne raziskave tega ne kažejo. Slovenci že dolga leta veljamo za nadpovprečne optimiste glede prihodnjega razvoja in zadovoljstva z življenjem.

    Kriza je to seveda nekoliko spremenila (kot povsod), a je na mestu vprašanje, koliko gre za posledico medijske konkstrukcije realnosti, kar glede na to, da imamo vedno bolj rumene in histerične medije, zagotovo dejstvo.

    Je pa res, da razni moralni prenovitelji in odrešeniki tudi rabijo razlog za obstoj. Kako bi sicer lahko prodajali svoje usluge, vključno s pravimi vrednotami in “voljo do življenja”?

  9. Ivan Oman je dokaz, da biti intelektualec ni enako biti doktor, politik, uveljavljen novinar, vrhunski kulturnik in filozof.
    Biti intelektualec je biti v osnovi preprost in razgledan človek, ki je odprt za mnenja drugega v stremljenju k dobremu za vse! Intelektualec ne obsoja, je realist in sposoben se je učiti iz lastnih in napak drugega in mu to ni težko priznati!

  10. Vsak človek, ki dela naredi tudi napake. Samo tisti, ki le čvekamo in kritiziramo ne moremo nič narediti narobe.– ALI PAČ ? ? ?

    Tepe nas in nas bo še dolgo teplo, da so nam kvazi vrednote postavili Gabrova šola in vplivni posamezniki; VEČ RESNIC, LAŽ je postala ZMOTA, kraja, DA SE ČLOVEK ZNAJDE itd…..

    Morda naša družba res še ni na dnu, vendar mislim, da smo blizu tega. Kadar se bo to zgodilo sem prepričana, da bomo zmogli vstati in začeti znova.

    Sem pa vesela ugotovitve, da intelektualca ne naredi samo šola in izobrazba. Ja, Oman je intelektualec, ki ga je naredilo življenje.

  11. Izraziti problem slovesnke družbe (no tudi ostalih, ki so okulsili levo družbeno paradigmo) je infanitlonost, nesposobnost odcepitve od popkovine. Povprečen Slovenec pričakuje spremebe in zgled od zgoraj. Zaveda se sicer, da kraja, laž in nepoštenje ne vodita nikamor. A predno naredi sam korak , pričakuje , da se bo to začelo izvrševati z vrha. Enostavno ni sposoben samostje presoje in odločitev, da bo drugačen sam, ker mu edino to lahko reši dostojno živlejnje.
    Včeraj sem se podrobno seznalil z življensko zgodbo Ted-a Williamsa , ki je te dni top tema ameriških medijev: “Ted Williams – Homeless Man with Golden Voice” http://www.youtube.com/watch?v=nw_SCrxA1y0. Ne bom se spuščal v pretresljivost njegove zgodbe, ustavil sem bom zgolj od dejstvu, da imamo pred seboj odraslega človeka, ki za svoj pekel ni obtoževal družbe. Ko bi bili Slovenci zopet sposobni stati na lastnih nogah in sami odgovarjati za sovje živlejnje, bi bili sposobni tudi odločitve, da podpremo vrednote, ki so tranje in ne utopične zablode parazitskih zajedalcev družbe. Šele samostojno stoječi človek, je sposben družbi dati in ne stalo od nje nekaj zahtevati.
    Problemi družbe so rešljivi samo, če vsak posameznik, eden za drugim, začne živeti odraslo. In to je potreben pogoj, mimo katerega ni poti na boljše.

  12. Bah spet nekaj laže in naklada. Slovenci smo bili morda nadpovprečno optimistični pod Janševo vlado, pod to smo pa padli pod povprečje. To kaže tudi gospodarsko stanje.

    Pa še to. Komunajzerji niso obžalovali pobojev – le obsodili so jih v stilu – ker že moramo obsoditi, jih obsojamo, ampak to nismo bili mi, bili so marsovci.

    Domobranci so se pa že opravičili za vsak dokazan zločin – za podtaknjene je pa prav, da se ne.

  13. rx170, a si zdaj ženska? Si šel na kliniko in so ti zamenjali spol. Od doma si šel kot stric, nazaj prišel kot teta.

Comments are closed.

Prijava

Za komentiranje se prijavite