Lani je minilo 500 let od enega najhujših potresov v tem delu Evrope. Potres naj bi se zgodil 26. marca 1511. Različni viri navajajo različne datume kot tudi ure. Vendar obstajajo pisma kranjskega deželnega vicedoma v katerih poroča cesarskem dvornem upravniku o potresu. V pismo poroča o svojih doživetjih tega potresa. V njih omenja zgornji datum.
Najbolj prizadeti sta bili Furlanija (Čedad, Humin, Osovk), Goriška in zahodna Slovenija. Poškodbe so bile tudi v Benetkah in Zagrebu. Čutili pa so ga tudi na Dunaju, Nemčiji in Češki. Pri nas je potres prizadel Bovec, ki naj bi bil povsem porušen, Tolmin kjer naj bi se podrl grad, Škofjo Loko, Ljubljano kjer se naj bi podrlo in razpokalo osem stolpov vključno s delom obzidja, Cerknico, Piran in ostale kraje. Vsi ti kraji so bili precej poškodovani. Potres je s svojimi posledicami močno vplival na življenje v prizadetih krajih. Vendar o njem v Sloveniji ne obstaja veliko virov. Predvsem zato, ker je bila takrat v zahodni Sloveniji redka poseljenost, velika revščina in malo krajev kjer bi zapisovali dogodke. Poleg tega so prevladovale lesene hiše. Obstaja nekaj dnevniških zapisov o tistem času, nekaj pisem in nekaj posrednih dokumentov. Kot na primer notarski zapis iz Pirana kjer je zapisano, da je neka vdova morala prodati oljčni nasad, da je lahko popravili škodo zaradi potresa. V Škofjeloškem gradu pa je kamnita plošča, ki govori o tem dogodku.
Poleg poškodovanih zgradb je bilo veliko zemeljskih plazov. V Benetkah pa so se pojavili manjši popotresni valovi po kanalih. O velikosti škode pove tudi podatek, da so meščani Zagreba bili tri leta oproščeni plačevanja davkov.
Foto: Primorske novice
