Erik J. Krisch: Čigava marioneta je Brglez?

Foto: Državni zbor.
Foto: Državni zbor.

Naša nesrečna zgodovina ima to lastnost, da se kot tema redno vrača v javno debato. Najbrž zato, ker imamo o njej dve popolnoma nasprotni mnenji. Ob pokopu posmrtnih ostankov pomorjenih iz Hude Jame in polaganju vencev na različna obeležja ob državnem prazniku dnevu mrtvih ni bilo nič drugače. Ta tema Slovence razdeli.

Zanimivo pa je, da nimamo le različnega mnenja o tem, kaj se je dogajalo med in takoj po drugi svetovni vojni, ko je v Sloveniji divjala državljanska vojna med komunisti in protikomunisti. To je razumljivo. Različno mnenje imamo celo o tem, ali je bilo obdobje komunistične diktature dobro ali slabo!(?) To pa je fenomen.

Manifestacij tega fenomena je ogromno. Zadnji mi je padel v oči predsednik parlamenta gospod Milan Brglez, ki je ob položitvi venca pri simboličnem pokopu umorjenih iz Hude Jame rekel, da država izpolnjuje svojo civilizacijsko dolžnost, da pa je zanj poskus pridobivati politične točke iz te teme nesprejemljivo- (Delo, 28.oktober 2016 str.2, Peter Rak ). Njegova izjava me je šokirala, saj ni prostovoljni delavec Rdečega križa Slovenije, temveč predsednik slovenskega parlamenta. To je politična funkcija, ena od štirih najpomembnejših v državi, zato je njegova izjava bizarna. Zakaj torej Brglez polaga cvetje s cmokom v grlu?

Osamosvojitev Slovenije je Brglez dočakal v svojem 24 letu. Diplomiral je na FDV in nadaljeval visokošolski študij, leta 2006 doktoriral s področja mednarodnih odnosov in postal predstojnik »Katedre za mednarodne odnose«. V letu 2011 je prevzel tudi mesto podpredsednika Rdečega križa Slovenije. Sprašujem se, kako je lahko človek s takšno izobrazbo in referencami tako neveden glede hudih, sistematičnih kršitev človekovih pravic v komunističnem režimu.

Za razvoj demokracije je potrebno, da ima prebivalstvo zgodovinske izkušnje; Slovenci do leta 1991 nismo imeli svoje države in ne tozadevnih izkušenj. Vsi, ki smo danes živi, smo večino časa živeli v totalitarnem komunizmu ali opotekajoči tranziciji, a prav generacija gospoda Milana Brgleza je najbolj indoktrinirana. Ta generacija, danes starih med 45 in 65 let, je indoktrinirana z komunizmom, saj je v totalitarizmu preživela čas, ko se osebnost oblikuje, hkrati pa je komunizem do takrat že oblikoval družbo po svoji podobi. Tolažijo se z milejšim izrazom socializem z otroškim obrazom, a v bistvu gre za poškodovano duševnost, ki realnosti ni sposobna videti takšne, kot je. Usodnost indoktrinacije kažejo primeri iz sodstva, sodnica s Titovo zastavo, šolstva, učiteljice oblačijo učence v Titove pionirje in še bi lahko našteval.

Ta generacija za katero trdi ekonomist Thomas Sowell, da je žalostno, da ne ne zna razmišljati, niti to, da ne razmišlja, ampak dejstvo, da si domišljajo, da vedo, kaj razmišljanje je.

Mešajo ga s čustvi, tako smo na primer od slovenskih režimskih medijev dobivali dnevno dozo volilne tekme za novega ameriškega predsednika in Američani so našim socialistom pokazali in dokazali, kako se razmišlja in volili spremembo, volili so Trumpa, ki izhaja iz načela, da se ljudje sicer rodijo različni, a z enakimi pravicami in enakimi možnostmi za uspeh, če si ga seveda želijo. Če tega sna ne uresničijo, ni zato kriv drug človek ali država, krivi so sami. Kaže, da našim indoktriniranim Brglezom ni ostal niti delček možganov za razumno razmišljanje in ker je temu tako se Sloveniji piše slabo in lahko rečem le, Bog nam pomagaj!