Družine ne morejo nositi največjega bremena krize (Priloga: pregled ukrepov, komentarji, predlogi)

PREJELI SMO. Spoštovani predsednik vlade gospod Janez Janša, spoštovana ministrica, spoštovani ministri!

Starši, ki smo se povezali v Družinsko pobudo, društvo za družini naklonjeno družbo, in Civilna iniciativa za družino in pravice otrok se zavedamo, da je naša država v izredno težkem finančnem položaju. Razumemo, da brez sprememb ravni različnih pravic vsaj začasno verjetno ne bo šlo. Pri tem od vlade pričakujemo uravnotežen pristop, ki zagotavlja, da se breme ukrepov sorazmerno in pravično razporedi med vse družbene skupine.

To pomeni, da se z ukrepi za uravnoteženje javnih financ ne smejo porušiti materialna in socialna razmerja med posameznimi družbenimi skupinami v državi. Pri tem imamo v mislih tako razmerja med generacijami, kakor znotraj generacij (npr. med družinami z otroki, pari brez otrok in posamezniki brez otrok).

Pozitivno ocenjujemo pristop vlade, ki je predloge ukrepov zastavila tako, da se socialno najšibkejšim prebivalcem materialni položaj ne bi poslabšal in tako, da ne predlaga spreminjanja sistemske ureditve posameznih področij družinske politike, ampak predlaga le začasno spremembo posameznih elementov te politike, ki velja le v času veljavnosti interventnega zakona, po njegovem izteku pa ponovno začne veljati sistemska zakonodaja.

Starši smo tako zaposleni, kot brezposelni in upokojenci in smo deležni učinkov protikriznih ukrepov, kakor vsi drugi. Poleg tega še vzgajamo in vzdržujemo otroke, ki so bodoči nosilci razvoja družbe in davkoplačevalci. Zaradi večjega števila družinskih članov nas vsako znižanje kupne moči prizadene bolj kot druge, saj moramo za osnovni življenjski standard nameniti večji delež svojih dohodkov kot drugi.

Zato je ob že znižani kupni moči za starše vsako dodatno znižanje pravic na področju družinske politike zelo boleče in deluje na družino z večkratnikom števila otrok. Gordon Brown je zapisal: „Children are 20 percent of the population, but 100 percent of our future.“ (Otroci so le 20% populacije, a 100% naše prihodnosti.)

Tega dejstva se očitno zavedajo tudi v večini evropskih držav, saj je iz pregleda ukrepov za prebroditev krize v drugih evropskih državah, ki ga je pripravila Vlada RS, razvidno, da se velika večina ni odločila za posege v ukrepe družinske politike. Peščica držav, ki je posegla v to področje, pa je to naredila zelo omejeno na področju enega ali največ dveh ukrepov. Nobena druga država ni posegla v pravice družin in otrok tako močno, kot je predlagano v paketu predlogov ukrepov za našo državo. Nekatere države, ki se najbolj odgovorno in uspešno lotevajo reševanja krize (npr. Nemčija), so v času krize celo povečale otroški dodatek za družine s tremi in več otroki, saj se zavedajo, da je kriza večje družine prizadela še bolj kot druge prebivalce.

Za prebivalce Slovenije brez otrok bi se zaradi predlaganih ukrepov znižali prihodki, ne bi pa se jim povečali stroški. Družinam z otroki bi se poleg tega še precej močno povečali stroški vrtca in šolanja otrok. To pomeni, da bi bile zaradi teh ukrepov družine, ki že tako krizo občutijo močneje kot drugi prebivalci, saj morajo zaradi večjega števila družinskih članov za enak standard bivanja zagotavljati večja sredstva, prizadete dvakratno ali celo trikratno.

Te ugotovitve kažejo, da paket predlaganih ukrepov ne izpolnjuje temeljnega načela sorazmerne in pravične razporeditve bremen med vse družbene skupine, saj nekatere (še posebej družine) obremeni bolj kot druge.

To postane še posebej očitno,če upoštevamo da so se družinski prejemki mnogim družinam zmanjšali že zaradi nove socialne zakonodaje, ki je med drugim družinam z dijaki, ki so izgubili štipendijo, pobrala v povprečju po 100 EUR na dijaka mesečno in nekaj manj na študenta, ki je izgubil otroški dodatek.

Ukrepi družinske in demografske politike so namenjeni temu, da se kolikor je mogoče uravnoteži materialni položaj družin glede na število otrok v primerjavi s prebivalci brez otrok in s tem seveda tudi socialni položaj otrok v naši družbi. V tem smislu bi tudi le začasna odprava nekaterih ključnih ukrepov, ki so se oblikovali skozi desetletja izkušenj, povzročila nepopravljivo škodo družinski in demografski politiki v Sloveniji, ki bi se ob koma malo oživljeni a še vedno močno prenizki rodnosti zelo hitro pokazala v ponovnem padcu rodnosti. Zavedati se moramo, da četudi danes govorimo o ukrepih za dve leti, nimamo nobenega zagotovila, da se to obdobje ne bo podaljšalo. Zato moramo biti zelo previdni in se izogniti vsem ukrepom, ki bi z veliko verjetnostjo vplivali na rodnost v državi, saj se izteka rodno obdobje zadnjih velikih generacij.

Zato na tem področju pričakujemo le močno selektivne ukrepe, ki naj bodo usmerjeni predvsem v onemogočanje zlorab na tem področju, nikakor pa ne v prvi vrsti sistemskemu zmanjševanju pravic. Pri ukrepih družinske politike je potrebno upoštevati, da gre pri družinah za populacijo, ki je investicijsko najbolj aktivna in tudi zaradi tega potrebuje stabilen sistemski okvir, ki omogoča predvidljivo načrtovanje. Ko gre za družine za načrtovanje ukrepov še zdaleč ni dovolj gledati zgolj njihove dohodke, saj mnoge družine zaradi nujnih investicij (npr. reševanje stanovanjskega problema) tudi ob na videz sorazmerno visokih prihodkih, lahko zaradi kreditov živijo v zelo slabem materialnem položaju in ni malo primerov, ko npr. take družine živijo skozi mesec s 500 EUR ali še manj. Te družine bi bile z načrtovanimi ukrepi najbolj prizadete, saj bi jim ukrepi čez noč odvzeli večino tistih sredstev, s katerimi sedaj preživijo skozi mesec. To je nedopustno in prosimo pristojne, da najbolj aktivnega in najbolj produktivnega dela prebivalstva ne silijo v revščino in bankrot. To pomembno dejstvo zanemarja že nova socialna zakonodaja, ki je v tem smislu zelo problematična.

V primeru, da se poseganju v podporo otrokom in družinam res ne bi mogli izogniti, pričakujemo, da se to naredi po zgledu drugih evropskih držav čim bolj selektivno, tako da se nobena pravica za nikogar ne bi kar v celoti črtala. Pri tem bi morali paziti, da ne bi družin prizadeli dvakratno, s povečanjem stroškov in hkratnim znižanjem prejemkov. Zdi se nam pomembno, da se čim manj ali sploh ne posega v pravice, ki imajo dolgoročni značaj in vplivajo na položaj družine vsak mesec. Če se že posega, je po našem mnenju manj boleče znižanje pravic, ki imajo značaj enkratnega prejemka.

Glede na programe koalicijskih strank, pričakujemo da bo vlada pokazala posluh za položaj družin in bo pripravljena na dialog o ukrepih na področju družinske politike. Pričakujemo, da bomo v naslednjih dneh in tednih z vlado vzpostavili konstruktiven in argumentiran dialog, v katerem bomo lahko podrobno predstavili svoje argumente. Od vlade pričakujemo sklic teh pogovorov v čim krajšem času.

V prilogi predstavljamo svoj komentar in oceno posameznih predlaganih ukrepov na področju družinske politike in svoje predloge, za katere ocenjujemo, da bi ukrepe naredili vsaj približno sprejemljive.

Predsednika vlade in ministre, ki so pristojni za področja, ki vplivajo na položaj družin (predvsem ministre, ki so pristojni za družino, šolstvo in zdravstvo), prosimo, da se čim prej sestanemo in pogovorimo o teh predlogih in po možnosti pridemo do rešitev, ki bi bile sprejemljive za vse strani in bi pomagale Slovenijo izvleči iz krize.

V pričakovanju vašega pozitivnega odziva in vabila na sestanek vas lepo pozdravljamo!

Aleš Primc,  Tomaž Merše

PRILOGA.

Pregled predlaganih ukrepov s komentarji in našimi predlogi:

Referenca

   Ukrep

Učinek 2012

Učinek 2013

105

Za leto 2012 se razpis nacionalne stanovanjske varčevalne sheme ne izvede, od 2012 naprej se ukinja subvencija mladim družinam.

0,3

Iz opisa ukrepa ni jasno, koliko prispeva posamezen ukrep. Menimo, da je finančni učinek ukinitve subvencije nesorazmerno majhen v primerjavi z učinkom, ki ga imajo te subvencije za prizadete družine, saj so zanje te subvencije sestavni del dolgoročne finančne konstrukcije reševanja stanovanjskega vprašanja, zato predlagamo, da se ta ukrep omeji na to, da se začasno ne izvede razpis NSVS, subvencije za mlade družine pa ostanejo.

?

120

Državno darilo ob rojstvu otroka bodo dobili le manj premožni oz. bo vezano na premoženjski cenzus.

1,0

1,8

Državno darilo ob rojstvu otroka predstavlja neke vrste dobrodošlico države otroku in ima poleg materialne morda še večjo simbolno vrednost, zato menimo, da ni sprejemljivo črtanje tega darila za nobenega otroka. Predlagamo, da se njegova vrednost za družine, ki presegajo predlagani cenzus, zniža za toliko odstotkov, za kolikor se bodo po koncu pogajanj znižale plače v javnem sektorju. Če se bodo plače znižale za 15%, se lahko tudi to darilo zniža za 15%.

0,2

0,35

161

Plačilo vrtca za drugega in ostale otroke po enakih pogojih, kot za prvega.

5,3

21,5

Ta ukrep je izredno problematičen, saj bi pomenil uvedbo stanja, ki bi bilo za starše celo slabše kot pred uvedbo brezplačnega programa za drugega otroka. Ob znižanju dohodkov staršev, ki bi se pri odmeri plačila za vrtec poznalo šele čez eno leto, bi to pomenilo zelo velik udarec za vse družine, ki imajo v vrtcu po dva ali celo tri otroke, saj bi se jim v povprečju plačilo za vrtec za drugega otroka povečalo za več kot 135EUR mesečno, za mnoge pa celo precej več. To je v velikem nasprotju z načelom stabilnosti ukrepov družinske politike, ki je pogoj za njeno učinkovitost.Ukrep brezplačnega vrtca za drugega otroka je bil predlagan in sprejet predvsem kot ukrep demografske politike, ki naj bi spodbudil, da bi se starši sorazmerno v kratkem času odločali še za drugega, tretjega otroka… Gotovo se starši nismo odločali za rojstvo otrok zaradi tega ukrepa, vendar pa je tudi ta ukrep olajšal odločitev v marsikateri družini. Ta ukrep je torej pri starših zbudil upravičeno pričakovanje, zato je njegova ukinitev nesprejemljiva.Strinjamo se, da je ureditev, v kateri je vrtec za nekatere otroke povsem brezplačen, lahko vir zlorab, ker omogoča da so nekateri otroci vpisani za vsak slučaj, sicer pa ne hodijo redno v vrtec. Zato predlagamo, da se ukrep prilagodi, tako da bi starši za drugega in nadaljnje otroke, ki istočasno hodijo v vrtec, plačali 10% cene programa, kar bi zmanjšalo interes za neresno vpisovanje otrok v vrtec. Seveda bi tisti starši, ki že sedaj zaradi dohodkovnega položaja  ne plačujejo vrtca, le tega tudi v bodoče ne plačevali.

1,8

7

125

Pri dodatku za veliko družino se bo upošteval tudi premoženjski cenzus

0,1

1,8

Dodatek za veliko družino (DVD) je edini ukrep družinske politike, s katerim država staršem z večjim število otrok priznava njihov izreden prispevek za razvoj in prihodnost celotne družbe, zato ima velik demografski in tudi simbolni pomen. Predlagamo, da se DVD za družine, ki presegajo dohodkovni cenzus (64% neto PP na člana), ne ukine, ampak le zniža za toliko odstotkov, za kolikor se bodo po koncu pogajanj znižale plače v javnem sektorju. Če se bodo plače znižale za 15%, se lahko tudi DVD zniža za 15%.

0,02

0,27

 

 

162

Subvencije po Zakonu o šolski prehrani se nameni samo učencem in dijakom iz materialno najšibkejših družin, na enak način se uredi tudi prehrano za študente.

4,7

19,0

Subvencije šolske prehrane niso bile uvedene kot socialni ukrep ampak kot ukrep za zagotavljanje zdrave prehrane za vse učence, da bi vsem učencem zagotovili bolj zdravo življenje. V tem smislu je vsako odpravljanje teh subvencij neprimerno.Poleg tega bi predlagana ukinitev subvencij za šolsko prehrano povečala stroške vsem družinam, za katere vlada predlaga, da se jim ukine tudi otroški dodatek, kar pomeni, da bi bile te družine po vladnem predlogu prizadete večkratno.Zato je kakršno koli znižanje teh subvencij po našem mnenju sprejemljivo le   pod pogojem, da ostanejo otroški dodatki povsem nedotaknjeni.

Tudi v tem primeru se nam zdi sprejemljivo le znižanje največ za toliko odstotkov, za kolikor se bodo po koncu pogajanj znižale plače v javnem sektorju. Če se bodo plače znižale za 15%, se lahko tudi te subvencije znižajo za 15%.

Pogojno

0,7

Pogojno

2,85

169

Pri subvencioniranju mesečnih vozovnic za študente se bo upošteval premoženjski status gospodinjstva.
Ta ukrep je nejasen (zato verjetno vlada ni predstavila pričakovanega učinka), saj se pri subvencioniranju študentskih prevozov že sedaj upošteva dohodkovni in premoženjski položaj gospodinjstva. Ne vidimo načina, kako bi se lahko to upoštevalo še bolj kot se že, zato ukrep ocenjujemo kot nesmiseln.

123

Znižanje otroškega dodatka (OD) za 10% v 5. in 6. razredu in ukinitev za 7. in 8.razred.

3,4

19,5

Otroški dodatek je izredno pomemben dolgoročen ukrep družinske politike, ki ga družina prejema skozi vsa leta, ko vzdržuje otroke. Zato je pri njem upoštevanje načela stabilnosti še posebej pomembno. Otroški dodatek ima izreden pomen pri zmanjševanju dohodkovnih razlik med družinami z otroki in posamezniki in pari brez otrok. Vsako zniževanje ali celo ukinjanje bi porušilo sedanja razmerja znotraj generacij, lahko pa tudi med generacijami v škodo družin in otrok. Zato ocenjujemo, da je vsako poseganje v tako pomemben ukrep, ki za družine predstavlja reden in predvidljiv del dohodkov, nesprejemljiv. Predlagana ukinitev otroškega dodatka bi prizadela vse družine, za katere vlada predlaga ukinitev subvencije šolske prehrane, kar bi te družine udarilo dvojno. Če bi vlada vztrajala pri znižanju subvencij šolske prehrane, menimo, da bi morala pustiti otroške dodatke pri miru. Upoštevati je potrebno tudi dejstvo, da se je mnogim družinam otroški dodatek znižal ali ukinil že samo na podlagi spremenjenega upoštevanja dohodkov in premoženja v novi socialni zakonodaji, ki je po našem mnenju na tem področju v marsičem krivična in nedosledna.

0

0

121

Porodniški dopust 100%, znižanje višine starševskega nadomestila za nego otroka s 100% na 90% za prvih 6 mesecev in na 80% zadnje tri mesece, omejitev zgornje meje nadomestila za nego otroka z 2,5 na 1,5 kratnik povprečne plače.

3,1

40,4

Predlagani ukrep bi starševska nadomestila v povprečju znižal za 10%. Za starše, ki delajo v gospodarstvu, kjer so se v mnogih podjetjih plače že pred časom znižale za 10 ali več odstotkov, bi to pomenilo znižanje dohodkov za 25 in več odstotkov v primerjavi s časom pred krizo. Za javne uslužbence na starševskem dopustu v letu 2013 bi to pomenilo 28% znižanje dohodkov v primerjavi s sedanjimi.Starševska nadomestila se odmerijo na podlagi plačanih prispevkov za zavarovanje starševskega varstva, zato jih je potrebno obravnavati na povsem enak način kot pokojnine, ki so odmerjene na podlagi prispevkov za pokojninsko zavarovanje. To pomeni, da se lahko znižujejo v takem deležu, kakor bi se morebiti znižale pokojnine, več pa ne.Strinjamo se, da se lahko spremeni zgornja omejitev tega nadomestila, pri čemer pričakujemo, da je ta omejitev enaka kot pri pokojninah, odmerjenih na podlagi vplačanih prispevkov.

Gre za enega najpomembnejših ukrepov ne le družinske temveč tudi demografske politike. Večina žensk z odločitvijo za materinstvo za določeno obdobje postavijo karierne in službene izzive ter razvoj ob stran, kar se jim potem mnogokrat pozna tudi pri kariernem napredovanju in posledično pri plači. Zato je nedopustno, da bi bile matere finančno kaznovane zaradi materinstva tudi v času, ko jih otroci najbolj potrebujejo, še posebej ker gre za prejemek na podlagi zavarovanja oziroma plačanih prispevkov.

?

?

 

Kot je razvidno iz gornjih predlogov, starši ne zavračamo, da po potrebi tudi družine prispevamo določen dodaten delež k uravnoteženju javnih financ, vendar le pod pogojem, da se to breme čim bolj enakomerno razporedi med vse družbene skupine.

Predlagani paket vladnih predlogov tega pogoja ne izpolnjuje, saj poslabšuje položaj družin (še posebej družin z majhnimi otroki) v primerjavi z drugimi družbenimi skupinami. To ocenjujemo kot nesprejemljivo.

Ob izpolnitvi tega temeljnega pogoja, smo po zgoraj navedenih predlogih pripravljeni pristati na znižanje podpor otrokom in družinam za cca. 10,5Mio EUR brez upoštevanja morebitnega znižanja starševskih nadomestil, saj tega nismo mogli izračunati.

Pričakujemo, da vlada pred odločitvijo o sprejemu ukrepov predstavi jasno simulacijo, kako bi nabor predlaganih ukrepov vplival na posamezne družbene skupine in generacije, kot npr. posameznike z različnimi dohodki, pare brez otrok z različnimi dohodki,, družine z različnim število otrok in različnimi dohodki, pri čemer je potrebno upoštevati še različne starosti otrok (otroci v vrtcu ali šoli) ter enostarševske in dvostarševske družine, samski upokojenec ali upokojeni par z različnimi dohodki. Tako se bo lahko lepo videlo, ali so učinki ukrepov razporejeni sorazmerno in ali rušijo ali ohranjajo razmerja med različnimi družbenimi skupinami.

Vlada se je namenila z ukrepi na področju družinske politike (torej pri podpori otrokom) zmanjšati porabo za cca.140 Mio EUR. To je odločno preveč, saj bi bile družine obremenjene tako nesorazmerno, da bi se poslabšal položaj družin (torej otrok) v odnosu do vseh drugih družbenih skupin. To pa je po našem mnenju v nasprotju s temeljnim načelom, ki bi moralo državo voditi pri načrtovanju ukrepov.

Če bi se že odločili za zniževanje pravic, bi bilo prav, da bi družinam ponudili vsaj kakšno izboljšavo, ki ne stane veliko, za družine pa pomeni občutno olajšavo:

–       CSD bi lahko o podaljšanju pravice do družinskih prejemkov in subvencij odločili po službeni dolžnosti brez vsakoletne vloge staršev, saj ima vse potrebne podatke, starši pa smo tako ali tako dolžni sporočati vse spremembe, ki vplivajo na višino pravic.

–       Izboljšali bi položaj študentk mamic.

–       Zagotovili bi, da se v okviru zdravstvene reforme ne bodo zniževale pravice otrok in staršev do bolniškega nadomestila za nego bolnega otroka.