dr. Metka Tekavčič, Miha Majc, Mojca Kucler Dolinar: kandidati za župana občine Ljubljana, 2. del

1
45

Uredništvo je županskim kandidatom predlagalo, da se nam lahko predstavijo z odgovori na vprašanja, ki smo jim jih zastavili. Odgovore bomo objavljali v vrstnem redu, kot bodo prihajali.

1. Katera vaša osebnostna lastnost vam bo najbolj pomagala, da boste dober župan(ja)?

Tekavčič: Znam povezovati ljudi, organizirati delo in se hitro odločati. Ko opravim potrebne posvete, se ne bojim sprejeti težkih odločitev.

Majc: poštenost in čut za pravičnost, zanesljivost, ekološka osveščenost, empatija do sočloveka, domoljubje in posvečenost Ljubljani.

Kucler Dolinar: Moje prednosti so odprtost, izkušenost, neobremenjenost, demokratičnost in čista preteklost. Tisti ki me poznajo vejo, da sem človek dialoga in imam posluh za ljudi, za njihova mnenja in potrebe.

2. Katera vaša karierna izkušnja vas najbolj kvalificira za župana(jo)?

Tekavčič: Izkušnje za županovanje sem pridobila z delom na Univerzi, ki je tesno vezano na sodelovanje z gospodarstvom, in dolgoletnim javnim delovanjem. Uspešno sem vodila in zaključila veliko projektov, tudi mednarodnih. Predvsem pa dobro poznam delovanje Ljubljane kot občine.

Majc: znanje timskega vodenja in upravljanja pridobljenega v vodenju uspešnega podjetja ter široko obzorje pridobljeno pri poslovnem sodelovanju v tujini, kot tudi upravno-pravne veščine, ki sem jih pridobil kot nekdanji uslužbenec v državni upravi.

Kucler Dolinar: Pravzaprav vsaka od vlog, ki sem jo imela skozi življenje: sodelovanje pri vodenju domačega podjetja in delo v gospodarstvu, ki me je naučilo podjetniškega mišljenja; študij prava, ki me žene k prizadevanju, da je potrebna enakost v zakonu in pred zakonom; sodelovanje v prostovoljnih društvih, ki je krepilo občutek in skrb za skupno dobro; delo v javni upravi, ki me je privedlo do spoznanja, da se da tudi v velikem sistemu kaj spremeniti; delo poslanke, ki je zahtevalo mnoga usklajevanja, a vendar izkušnjo, da se je mogoče držati svojih načel in seveda delo ministrice med predsedovanjem Slovenje EU.  

3. Koliko odstotkov proračuna znaša zadolženost mestne občine danes in približno koliko bo znašala ob zaključku vašega mandata?

Tekavčič: Ljubljanski dolg se približuje zgornji zakonsko dovoljeni meji (ta hip znaša skupaj s stanovanjskim skladom in javnimi podjetji okrog 160 mio evrov pri proračunu dobrih 350 mio evrov) in v naslednjih štirih letih ni realno pričakovati, da bo drugače. Potrebe Ljubljane bodo ob spremenjeni gospodarski situaciji take, da tudi brez gradnje velikih objektov zadolženosti ne bo mogoče bistveno zmanjšati.

Majc: danes znaša zadolženost MOL 73% proračuna, ob koncu mojega mandata bo zadolženost vsaj za polovico manjša.

Kucler Dolinar: Obstoječi župan še ni povedal dokončnih številk, se pa zadolženost giblje od 160 do 200 mio €. Nedopustno pri tem je predvsem namen za katere se je občina zadolževala. To so projekti, ki niso v širšem javnem interesu in bi lahko počakali še kako leto. Za primer: Ljubljana veliko bolj potrebuje avtobusno in železniško postajo kot stadion! V načrt zmanjševanja občinskega dolga bom vključila več ukrepov. Od večjega črpanja evropskih sredstev, do gospodarskih spodbud, ki bodo obsegale oddajo prostih poslovnih površin v lasti občine za minimalno najemnino, znižanja cen komunalnih storitev in komunalnega prispevka, kar bo spodbudilo podjetnike in gospodarsko rast. Z dvigom kvalitete življenja v Ljubljani, od boljšega zraka do normalnih cen stanovanj in zemljišč, pa bomo v Ljubljani zadržali delovno aktivno prebivalstvo, ki se v zadnjih letih seli iz glavnega mesta.

4, Naštejte 3 najpomembnejše investicije, ki jih mora mestna občina izvesti v naslednjem mandatu.

Tekavčič: Ljubljana je veliko mesto, v katerem poteka ogromno investicij različnega reda velikosti, mnoge so nujne. Najpomembnejše velike investicije pa so komunalno urejanje občine do njenih skrajnih meja (to je možno le s pomočjo evropskih sredstev), investicije v ureditev prometa in investicije v energetsko prenovo zgradb.

Majc: gospodarske investicije: izgradnja in ureditev ustrezne turistične in podjetniške infrastrukture.  Javne infrastrukturne investicije: izgradnja protipoplavne zaščite, dokončaje notranje obvoznice in projekta Stožice, začetek izgradnje prve tramvajske linije, ureditev mestne riviere na Ljubljanici in Savi. Socialne infrastrukturne investicije: izgradnja drugega Hospica, širitev kapacitet v domovih za starostnike, v otroških vrtcih in v domovih za osebe s posebnimi potrebami, izgradnja novih dijaških in študentskih domov, ureditev mladinskih klubov v KS.

Kucler Dolinar: 1. Komunalna infrastruktura, ki bo v pretežni meri financirana iz evropskih sredstev. 2. Avtobusna postaja in optimizacija prometnega režim s hitro krožno avtobusno linijo ter parkirišča za stanovalce na Prulah, BS3, Glavarjevi, Bratovševi ploščadi in drugje. 3. Mladim omogočiti najem stanovanj iz fonda stanovanj za pet let ter tistim, ki se odločajo za individualno gradnjo, možnost dolgoročnega najema mestnih zemljišč.

5. Ali se boste, če boste izvoljeni za župana(jo), v naslednjem mandatu zavzemal(a), da bi bila višina davka na nepremičnine nižja, višja ali enaka, kot je trenutno nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča v občini, v kateri kandidirate?

Tekavčič: Zbrani davek na nepremičnine ne more biti manjši od sedanjega nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča. Gre za pomembni vir financiranja, brez katerega ni možno zagotoviti delovanja in razvoja mesta.

Majc: Enaka za večino nepremičnin. Višja za nepremičnine kjer se izvaja okolju škodljiva gospodarska dejavnost. Višja za prostorske enote, ki so nenaseljene ali neoddane dlje od enega leta.

Kucler Dolinar: Zakon, ki ureja to področje in rešitve glede nepremičninskega davka še niso dovolj dodelana. Bolj bi moralo biti upoštevano načelo pravičnosti. Način ki se predvideva, ko je določanje višine davka prepuščeno občinam, bo povečalo negotovost lastnikov nepremičnin. Višina bo predvsem odvisna od tega ali nepremičnino uporablja lastnik in družinski člani ali pa ta služi pridobivanju dohodka. Sama podpiram prehodno testno obdobje, da preverimo teorijo v praksi, predvsem tudi da se izognemo morebitnemu izigravanju.  

Foto: Wikipedia

Odgovori kandidatov: 1. del

1 komentar

  1. Gospod Miha Majc iz SSN, kratko, jedrnato in argumentirano. Se vidi, da “še” ni okužen s politično demagogijo ampak, da je človek dejanj. Ima moj glas!

Comments are closed.

Prijava

Za komentiranje se prijavite