Dan po nedelji

Avtor: Igor Vovk. Vir: Iskreni.net. Slovenija se je odločila, da se zoperstavi medijski blokadi in temu, da bi nam med 1 in 2 % populacije, ki jo predstavljajo instospolni, ter 85 % medijskega prostora govorilo, da smo vsi, ki ne trdimo, da je otrok pravica, zagamani in nenapredni.

Rezultat referenduma je pomembna bitka za svobodo govora. Ideologija homosekusalnega lobija, da je potrebno drugače misleče označiti za homofobe, je ušla iz stekleničke in se je v praksi že pred časom uveljavila – če bi bil Družinski zakonik sprejet, pa bi bila še “uzakonjena”. Sam osebno sem se že večkrat ustrašil, kaj bo z nami – tistimi, ki smo se javno opredelil PROTI redefiniciji družine. Ob branju petkovega članka Luca di Tolve vse skupaj dobi še bolj oprijemljive poteze.

Medijski prostor

Ne morem mimo “vodilnih” medijev kot so: Delo, Dnevnik, RTV Slo, POPtv itd., ki so soglasno zavzeli držo ZA zakonik. Tako veliko enoumje, kot smo ga bili deležni zadnja leta okrog teme o DZak, najdeš redko kje – morda edino še v Rusiji. Ko je ta uigrani stroj zagnal vse motorje, sem začutil, kako so se zagovorniki homoseksualnega lobija v zadnjih 10 letih utrdili. Utrdili so se na ključnih pozicijah in “medijsko sceno” povsem preplavili.

Na srečo so zagovorniki v času kampanje nizali nekaj malih napak: Ciciban, Viktorji, popolna nepripravljenost na umik Aleša Primca – glavni sovražnik jim je ušel in to jih je zmedlo. Naenkrat je bilo proti zakoniku veliko različnih glasnikov in strokovnjakov. Pijani od medijske oblasti so še močneje pričeli izkoriščati javno televizijo – vrhunec tega so bili seveda Viktorji. Ljudje pa take napake hitro opazijo – tisti, ki so bili prej ZA zakonik, so v času kampanje zaznali popolno nepluralnost poročanja in uvideli prevaro.

A v zadnjih letih se je medijem zgodilo še nekaj pomembnega – internet je v naši preljubi državi doživel razcvet. Prav internet kot medij je ključni, ki je uspel tokrat narediti obrat. Če je za gledalce televizije, poslušalce radija in bralce časopisa značilna pasivnost – saj jim vsebine servirajo na pladnju, pa je internet za tiste, ki radi razmišljajo širše in sami določijo, kaj bodo brali in kaj ima največjo težo. Prvič sem zaznal, da se tudi na iskreni.net za številko 70.000 skriva veliko več kot le “različni bralci”.

Prebudila se je civilna scena

Ta referendum je prinesel še nekaj pomembnega (enako bi veljalo, tudi če bi bil rezultat ravno obraten): mobilizacija ljudi, ki se borimo za vrednote. Različni ljudje, organizacije smo se predramile in zavzele aktivno držo. In to bo v prihodnosti potrebno še bolj negovati, predvsem pa se bo potrebno veliko bolje organizirati. Smo šele pri prvem koraku. Resnici na ljubo moramo priznati veliko boljšo celostno dodelano in z denarjem podprto kampanijo zagovornikov zakonika. S tem referedumom pa so se le še bolj okrepili.

Družinski zakonik je padel. Kaj sedaj?

Kot prvo, ni razloga za neko veliko zmagoslavje. Sedaj čaka Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve priprava vseh dobrih rešitev, ki jih je ta novi zakonik vseboval – glede na to, da je vse to že spisano, mislim, da ne bo težav. Veliko težja naloga bo urediti pravice istospolnih, ki jih bo po tem referendumu potrebno urediti izven družinskega zakonika. Večina od nas, ki smo bili proti tej različici DZak, ni bila proti istospolnim osebam in njihovim pravicam. Osebno menim, da je potrebno po hitrem postopku urediti vse njihove pravice in pravice njihovih otrok izven družinskega zakonika – razen “prilaščanja” otrok, ki niso iz njihovih prešnjih zakonov.

Po 25. marcu sledi 26. marec, je dejal Primc v Odmevih. In res, vse nas čaka ogromno dela. Še posebej, če pomislim, kaj bo “jutri” oziroma čez 10 let, ko bodo vsi ti starejši, ki so včeraj glasovali PROTI, umrli. Prihaja nova generacija, ki je izrazito ZA redefincije narave.

Za svobodo govora in za kulturo življenja se bo potrebno v prihodnosti še veliko bolj zavzemati.