Avtor: Jože P. Damijan. Vir: Finance.
Demontaža socialne države? To je izjava, ki jo v povezavi s svežnjem varčevalnih ukrepov največkrat slišimo. Pa vendar je ta izjava napačna. Rebalans slovenskega proračuna za leto 2012, ki izraža varčevalne ukrepe, namreč v skoraj ničemer ne posega v socialne izdatke.
Na socialnem področju sploh ne bo nobenih večjih rezov, saj izdatki za socialno varnost, ki znašajo dobre 2,5 milijarde evrov (25 odstotkov proračuna), ostajajo na isti ravni. Z je le za 27 milijonov evrov oziroma zgolj za 1,1 odstotka.
Vse druge javne izdatke država v povprečju zmanjšuje za 611 milijonov evrov oziroma za 6,5 odstotka. Pri tem najbolj izdatke za zdravstvo (-20 odstotkov), visoko šolstvo, znanost in tehnologijo (-18 odstotkov), prometno politiko (-17,5 odstotka) ter osnovno in srednje šolstvo (-12 odstotkov).
Foto: Redakcija Financ
|
Medtem ko bodo pri zdravstvu prihranki v absolutnem smislu relativno majhni (15 milijonov evrov), pa bodo pri drugih treh resorjih precejšnji: pri izdatkih za promet 85 milijonov evrov, pri izdatkih za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo za 110 milijonov evrov ter pri izdatkih za osnovno in srednje šolstvo za 174 milijonov evrov (glej sliko). Vlada bo dejansko dobrih 60 odstotkov vseh rezov v javne izdatke naredila na treh omenjenih področjih.
Javni sektor, začudenje ob evropskih praksah
Varčevalni ukrepi torej ne pomenijo demontaže socialne države, saj se dostopnost do socialnih storitev države glede na leto 2011 tako rekoč ne bo poslabšala. Zaradi rezov v izdatke pa se bo seveda zmanjševala kakovost predvsem storitev osnovnega, srednjega in visokega šolstva ter zdravstva. Toda to dostopnosti teh storitev prebivalstvu ne bo zmanjšalo.
Veliko bolj preseneča, da se vlada po vzoru drugih držav EU ni odločila za korenit poseg v zaposlenost ter v večje znižanje plač v javnem sektorju. Masa plač v javnem sektorju se je namreč v zadnjih treh letih krize neupravičeno povečala za skoraj 10 odstotkov oziroma kumulativno za milijardo evrov v obdobju 2009-2011. Medtem ko je prvotni vladni predlog predvideval linearno znižanje plač v javnem sektorju za 15 odstotkov, je vlada poznejše predloge zniževanja plač omilila in se gibljejo na ravni od pet in 10 odstotkov (zaradi odprave plačnih nesorazmerij). Predlog rebalansa proračuna pa prinaša skupaj le za 31 milijonov evrov prihrankov pri materialnih stroških in plačah v državni upravi, kar pomeni manj kot sedemodstotno znižanje glede na leto 2011.
Zdi se, da je vlada pod pritiskom sindikatov popustila in se namesto odpuščanja ter zniževanja plač v javnem sektorju lotila področij, kjer so manj močni lobiji. Ali z drugimi besedami: lotila se je vertikalnih posegov v kakovost storitev na nekaterih področjih (predvsem šolstvo), ne pa v splošno znižanje plač.
Kako to počnejo drugje
Slovenska vlada je pri tem izjema v evropskem merilu. V nadaljevanju je na podlagi podatkov The European Institute zbran pregled nabora varčevalnih ukrepov po državah EU do leta 2011.
Do letos se je 16 držav EU odločilo za dvig DDV, še pet pa jih to načrtuje.
Slovenija je blaga mačeha
Če povzamem, večina EU držav se je odločila:
(1) ali za triletno zamrznitev plač ali za pet- do 25-odstotno linearno znižanje plač v javnem sektorju,
(2) za linearno odpuščanje v javnem sektorju,
(3) za zniževanje socialnih transferjev in nadomestil za brezposelnost ter porodniški dopust,
(4) za dvig upokojitvene starosti in
(5) za dvig nekaterih davkov na porabo (DDV in trošarine), na porabo energije ter na izpuste ogljikovega dioksida.
Primerjava varčevalnih ukrepov med Slovenijo in preostalimi članicami EU torej kaže, da so, prvič, slovenski rezi v javne izdatke še vedno razmeroma majhni in da Slovenija v nasprotju z drugimi državami ni posegla v socialne transferje.
Drugič, da so druge države bolj pogumne pri odpuščanju v javnem sektorju.
In tretjič, da ima Slovenija glede na druge države še precej manevrskega prostora pri dvigu DDV in trošarin na alkohol, tobak in energijo ter davkov na izpuste ogljikovega dioksida.
Slovenski varčevalni ukrepi torej v primerjavi z drugimi državami EU nikakor ne pomenijo demontaže socialne države. Se bo pa to nujno zgodilo čez leto ali dve, če varčevanja ne bomo sposobni v majhnih korakih izpeljati sami. Takrat nas bodo v to prisilili od zunaj. In takrat se bomo res morali pogovarjati o demontaži socialne države.
