Če je socialnodemokratska stranka ‘ujetnica popularnega predsednika’, kot je izjavil njen dovčerajšnji pridruženi poslanec Andrej Magajna, potem ni mogoče spregledati, da se stranka zadnje tedne močno trudi osvoboditi se ujetništva, njen predsednik pa po javnomnenjskih raziskavah tudi ni več tako zelo priljubljen kot njega dni.
/ … /
V formi, kakršni je po odhodu šefinje svojega kabineta Simone Dimic, bo Pahor socialnim demokratom do leta osorej koristen iz vrste razlogov. Odprtih ‘front’ ima že zdaj toliko, da novih ne bo imel časa in volje odpirati (mednje spada tudi zdravstvena reforma, čeprav se v drugo pravzaprav niti še začela ni), saj bo imel več kot dovolj dela s kolikor toliko ‘organiziranim umikom’ s sedanjih: NLB, elektroholding in Teš6, logistični holding, odprodaja državnega premoženja in deležev, delovnopravna zakonodaja, zamrznitev plač v javnem sektorju, že omenjena pokojninska reforma … V javni in nacionalni interes zakrinkani posamični interesi (interesi struj znotraj SD in skupin bolj ali manj zunaj stranke) bodo ta umik na ‘socialnodemokratsko linijo’ preprosto izsiljevali, Pahor pa se jim ne bo mogel več postaviti po robu s svojim doslej edinim učinkovitim ‘argumentom’ – ratingom.
Bo pa smel predsednik stranke in vlade vsakič znova ugotoviti, da so reforme v ‘bistvenih točkah reforme ostale nedotaknjene’, da je, skratka, ‘vreden moža’ in naslova ‘najbolj nepopularnega’ a hkrati ‘eden najbolj uspešnih predsednikov vlade’. Kar je, morda paradoksalno, za tiste socialnodemokratske kroge, ki Pahorja potrebujejo, pomemben razlog, da se ga ne znebijo. Več je takšnih Pahorjevih izjav (in z njimi plodnih dni, kakršen je bil včerajšnji, ko je premier povrh vsega mirno napovedal več zaupanja v pravno državo ob koncu mandata svoje vlade), lažje bo v ‘pravem trenutku’ volivcem ponuditi novega nosilca liste in ‘signalizirati’ spremembe; kot je videti danes, bi bila lahko SD tako edina parlamentarna stranka, ki bi na volitve 2012 šla z ‘novim’ predsednikom. Pravim nasprotjem seveda: zadržanim, nezgovornim in trdno ‘zasidranim’ v strankini ‘bazi’.
/ … /
Z drugimi besedami, strinjam se s Primožem Cirmanom, ki je včeraj v Dnevniku ugotovil, da finančni minister Franci Križanič postaja prvi mož vlade. To še ne pomeni nujno, da bo prav on Pahorjev naslednik, gotovo pa je, da brez Križaničeve podpore – ter soglasja ‘starih in mladih’ interesnih ‘elektorjev’ – nihče to ne bo mogel postati.
Več: Razgledi.net
