Z besedo človeka pohvalim in grajam, nagradim in kaznujem. Z besedo ga ozdravim in ranim, v njem obudim življenje in mu vzamem voljo do življenja. Z besedo podjetniku dam delo in mu ga vzamem, mu omogočim hiter dobiček in ga usmerim na pot brez izhoda. Z besedo lahko tudi ubijem.
Beseda je veliko več kot konj.
Novinarji Financ so besede Jureta Jankovića enemu od njih razumeli kot grožnjo. Njihovo zaskrbljenost je potrebno vzeti smrtno resno. Ni bistveno vprašanje, ali je bil gospod Janković trezen ali ne. Očitno je bil dovolj priseben, da je prepoznal motečega novinarja in mu zagrozil. Bistveno pri zadevi je dejstvo, da je bila v navzočnosti vplivnega politika in poslovneža izrečena jasna grožnja novinarju. To je nesprejemljivo.
Grožnja novinarju ima podoben značaj in težo kot grožnja sodniku ali poslancu. Nasilje je najbolj neposreden napad na demokratično družbeno ureditev, kjer naj prevlada moč argumenta, ne argument moči. Novinarja ni dovoljeno zastraševati! Takšna je cena demokratične družbene ureditve. Verjamem, da je cena za marsikatero tarčo novinarske “obdelave” visoka, vendar bi popuščanje na tej točki pomenilo ukinitev javnosti dela družbenih elit, ukinitev demokracije, porast legalnega in nelegalnega nasilja ter revščino za veliko večino prebivalstva.
Zato je nujno, da se Jure Janković opraviči za svoje besede in se javno odpove nasilju kot načinu razreševanja konfliktov. Če mu je sij žarometov, v katerem se je znašel on in njegova podjetja, premočan, se v vsakem trenutku lahko umakne iz njega, da se izloči iz vseh poslov, na katere ima vpliv njegov oče. Družina Janković je namreč legitimen predmet javne pozornosti zaradi tega, ker lastnik velikih podjetij, župan Zoran Janković, upravlja tudi z javnim premoženjem. Skušnjave, ki se jim je izpostavil v tej dvojni vlogi, so velikokrat prehude celo za velikane. Naloga novinarjev je, da usmerijo pozornost javnosti v vsako odločitev demokratično izvoljenega župana, ki bi lahko dala njegovim podjetjem prednost pred konkurenco ali bi pomenila zapravljanje denarja meščanov in davkoplačevalcev. Državljani in država smo jim dolžni omogočiti, da bodo to delali brez strahu za zaposlitev, zdravje in življenje.
Prav tako je nujno, da župan Zoran Janković, ki je bil navzoč pri incidentu, obsodi sinovo dejanje in se odpove nasilju kot načinu reševanja konfliktov. Gotovo bo zanj to zelo boleče. Je pa nujno, da to stori, če želi pokazati državljansko in demokratično zrelost. Če pa bo zmanjševal pomen grožnje in se izmikal, se bo pridružil množicam uspešnih očetov, ki so jim otroci uničili tisto, kar so zgradili z velikim naporom in talentom: najprej politični ugled in kredibilnost, sčasoma pa tudi vse drugo.
Zoran Janković je ne tako daleč nazaj upravičeno in pravilno okaral podmladke nekaterih strank, ker so bili do njega nevljudni. Zdaj je čas, da v lastni hiši pokaže enako mero zrelosti in odločnosti.
