Jože Dežman 
Spoštovana gospa ministrica! Zgodovinsko leto od vašega magijskega poleta med čebinske duhove se obrača. Ukinili ste Muzej slovenske osamosvojitve, dan spomina na žrtve komunizma, prepovedali razstavo o raziskavah v Jami pod Macesnovo gorico in se … Beri dalje
Obravnava peticije Pravica do pokopa in spoštljivega spomina na žrtve povojnih komunističnih pobojev v Sloveniji v Evropskem parlamentu 14. februarja 2024 je pokazala, da Republika Slovenija lahko prepričljivo predstavi evropski in svetovni javnosti dosežke svojih znanstvenikov … Beri dalje
V zvezi s cenzurnimi postopki Komisije za premično dediščino glede prepovedi razstave o odkrivanju skrivnosti brezna pod Macesnovo gorico naj dodam nekaj pojasnil. Ali odkritje več kot 3450 umorjenih zasluži razstavo? Koncentracijsko taborišče Šentvid nad … Beri dalje
Spoštovana gospa Tanja Fajon, ministrica za zunanje in evropske zadeve; spoštovana gospa dr. Dominka Švarc Pipan, ministrica za pravosodje. Upam, da bo pomembna diplomatska konferenca za sprejem konvencije o sodelovanju pri pregonu genocida in drugih … Beri dalje
Spoštovani predsednik Vlade RS, dr. Robert Golob! Z zanimanjem prebiram, da je Vlada RS na včerajšnji seji sprejela odločitev, da se bodo kipi, postavljeni v Depoju na prostem MNZS v Pivki, vrnili na Brdo (ali … Beri dalje
Leta 2007 sem v muzeju novejše zgodovine Slovenije ob sedemdesetletnici sestanka nekaj stalinskih ljudi na Čebinah pripravil predavanje Od Čebin do črepinj. Letošnja večerna baklada z druženjem ob 86. obletnici sodi v okvir laganja o … Beri dalje
Depo na prostem MNZS v Pivki je bil odprt 18. junija 2022 na ogled za več kot 40.000 obiskovalcev Parka vojaške zgodovine. Postavitev je bila deležna številnih njihovih pohval. Zbirka revolucionarne umetnosti, ki je nastajala … Beri dalje
Dr. Kaja Širok je bila v delegaciji, ki je ravnokar z ministrico za kulturo obiskala državni muzej Auschwitz-Birkenau. Ali je to odgovor Vlade RS in ministrstva za kulturo na moje, lansko leto predstavljene dokaze, da … Beri dalje
Spoštovana dr. Asta Vrečko, ministrica za kulturo: Ali je osem milijonov evrov manj kot 40.000 evrov? Dovolite mi, da vam čestitam k izrednim kulturno-bojnim vložkom v slovensko stvarnost. Prav tako vam čestitam k odlični strumnosti … Beri dalje
Napovedana ukinitev Muzeja slovenske osamosvojitve in Muzeja novejše zgodovine Slovenije, iz katerih bi potem ustvarili nov javni zavod, je sprožila živahne odmeve. Dejansko gre za nadaljevanje spominske in kulturne vojne, v kateri tabor, nekritično naklonjen … Beri dalje
Leta 2006 sem zapisal, da je bil »sistem ohranjanja in razvijanja revolucionarnih izročil (SORRI) ideološki mehanizem, ki je s kultnimi obrazci prikrival zločine in neuspehe Komunistične partije/Zveze komunistov Slovenije/Jugoslavije. /…/ V raziskavi SORRI odkrivamo antropološko … Beri dalje
Spoštovani gospod predsednik Vlade RS, dr. Robert Golob, napovedana ukinitev Muzeja slovenske osamosvojitve in Muzeja novejše zgodovine Slovenije, iz katerih bi potem ustvarili nov javni zavod, je sprožila živahne odmeve. Dejansko gre za nadaljevanje spominske … Beri dalje
Spoštovana kandidatka dr. Nataša Pirc Musar, bili ste prisotni na prireditvi na Sv. Urhu. Čeprav naj bi bila to komemoracija, spoštljiv poklon žrtvam, jo je g. Zoran Jankovič izkoristil za izražanje skrajnih, do demokracije in svetosti mrtvih sovražnih stališč.
Nenavadno je, da gibanje Svoboda podpira dva kandidata za pomembna položaja, ki imata nasprotujoči si stališči do pravice vseh mrtvih do groba in spomina. Zoran Janković kot favorit Svobode za župana MO Ljubljana to pravico … Beri dalje
Komisija Vlade RS skuša že več let doseči vsebinsko in delovno sodelovanje z MO Ljubljana. V MO Ljubljana dosledno spregledujejo določbo 4. člena Zakona o prikritih grobiščih in pokopu žrtev, kjer je med pristojnostmi Komisije … Beri dalje
Teritorialna obramba RS je sledila ukazom Vlade RS, ki jo je vodil Lojze Peterle, neizbrisno pa so jo s svojim vodenjem in nastopanje zaznamovali ministri Janez Janša, Igor Bavčar in Jelko Kacin. Čas bi bil, da bi tudi v določenih veteranskih vrstah teh nekaj osnovnih dejstev dojeli in sprejeli.
Gospod Masleša, ali bi bil Edo Brajnik, če bi bil še živ, sojen zaradi teh zločinov, ki jih je priznal? Če nemi in šibko pismeni Masleša ne bi odgovoril, pa upam, da lahko nanju odgovorijo drugi slovenski pravniki in seveda tudi vsak izmed nas.
Masleša in njegovi številni sodelavci bi morali flagrantne kršitve mednarodnega prava na meji, ki so jim bili priča, kazensko preganjati s pravnimi sredstvi.
Rdeče psihiatre druži to, da ne Miloš Kobal ne Kostnapfel ne Kanoni niso zmogli sočutja od žrtev stalinističnega terorja v Sloveniji in njihovih diskriminiranih, segregiranih in stigmatiziranih svojcev. Žal, ostali so zavezani tabujem titoizma.
Društvo Demos na Kamniškem, ki je izdalo zbornik Demos na Domžalskem, je s svojimi dosežki svetilnik, po katerem bi si morali vzeti mero vsi, ki dvomijo o umestnosti nadaljnjih prizadevanj in investicij v ureditev muzeja slovenske osvoboditve in osamosvojitve.