Ali slovenska Cerkev ima vizijo?

Na  prvem programu TV Slovenija so včeraj, 04. aprila 2012 zvečer predvajali pogovor z najimenitnejšima predstavnikoma in metropolitoma slovenske Cerkve; z ljubljanskim nadškofom Antonom Stresom in mariborskim nadškofom Marjanom Turnškom. Oddajo poimenovano Odkrito je vodila priljubljena novinarka  Rosvita Pesek.

Odkrito povedano. Med gledanjem včerajšnje oddaje sem postal razočaran nad  izjavami slovenskih metropolitov in nadškofov, ki sta gotovo najbolj poklicana in odgovorna za nastalo moralno in materialno krizo slovenske Cerkve oziroma predvsem za njeno razreševanje. Začutil sem, da slovenska Cerkev po svojih predstavnikih, ki so združeni v Slovenski škofovski konferenci, preprosto nima vizije, kaj bi počela v sedanjem tako težkem in nepredvidljivem času!

Dejstvo je, da je gospod Stres samo še medla podoba nekdaj odločne in karizmatične osebnosti, ko je vodil nadškofijsko komisijo Pravičnost in mir, kar je na TV tudi priznal. Na drugi strani pa se Turnšek sploh še ni pozicioniral v novo okolje, ki neizprosno zahteva transparentnost vodenja mariborske nadškofije. Z vso odgovornostjo si upam trditi, da po videnem v včerajšnji oddaji, oba nadškofa nista dorasla nastalim novim razmeram na področju posvetnega upravljanja s premoženjem, kakor tudi ne področju razreševanja moralne krize in prepotrebne katarze slovenske Cerkve, kateri načelujeta! Škoda!

Ko je nadškof Kramberger spoznal, da so njegovi svetovalci (beri: prišepetovalci!), katerim je neomajno zaupal, to zaupanje nekrščansko zlorabili, je bilo že prepozno! Z odstopom si je sicer po »pilatovsko umil roke«, vendar je bila ta poteza premalo. Sicer pa sta bili pri vseh sedaj znanih finančnih malverzacijah na ravni mariborske nadškofije, ključni dve osebnosti: siva eminenca, Miran Kramberger, sicer neformalni prvi mož družbe T-2, ki je deloval iz ozadja in Mirko Krašovec, ki je bil »mala riba«, sedaj pa »grešni kozel« in kot tak zadolžen za izvajanje vseh nečednih projektov… Znano je, da je bil pred časom gospod Stres iz celjske škofije prestavljen v Maribor z enim samim razlogom, da na škofiji naredi red, kar mu pa ni uspelo!  Pri vsej tej zmešnjavi pa so pomembno negativno vlogo odigrali tudi člani nadzornih svetov posameznih inštitucij, ki bi za svoje slabe in nestrokovne odločitve morali odgovarjati z lastnim premoženjem, pa se doslej iz neznanega razloga še niso pojavili v medijih. Eden izmed njih je tudi bivši direktor Družine in sedanji ekonom novomeške škofije dr. Janez Gril.

Pa pustimo posvetne zadeve… Problem je, ko slovenska Cerkev na čelu, z obema metropolitoma, ni prepoznavna v svojem odrešenjskem poslanstvu! Najpomembnejše bistvo delovanja slehernega škofa, ki je voditelj (episkopos = nadzornik) krajevne Cerkve, je namreč oznanjati evangelij, širiti spoštovanje, ljubezen in dialog z vsemi ljudmi! In na tem področju sta včeraj oba nadškofa dopustila polomijo. Imela sta enkratno priložnost, da javno s pomočjo televizije prosita vse ljudi dobre volje za  iskreno odpuščanje za izgubljeno zaupanje in vero, ter za vse moralne in materialne nečednosti!  Najaviti bi morala slovensko škofovsko sinodo, kjer bi škofje, duhovniki in laiki skupaj poiskali model sodobne ponižne in duhovno revne Cerkve. To bi lahko dosegli po vzoru apostolskih časov in prenove v Duhu, po načelu edinosti v različnosti, s pomočjo aktualizacije spoznanj II. vatikanskega koncila (aggiornamento), s pomočjo nove evangelizacije, služenja (diakonija), oznanjevanja evangelija (kerigme)  in milostnega trenutka (hairos), kar je v apostolskih časih pomenilo spoznanje in moč za odločitev med dobrim in zlem! Samo tako lahko slovenska Cerkev postane znamenje časov! Prepričan sem, da bi to ljudje sprejeli z navdušenjem in bi dobrohotno odpustili vsem odgovornim vse grehe!

Tako pa ostaja vse po starem. Skrajni čas je že, »sekira je namreč že na koreninah naše Cerkve«, da slovenska Cerkev postane prepoznavna po drugačnih, to je božjih razsežnosti, zato mora grešnost in vase zaverovanost  zamenjati  s ponižnostjo in s svetostjo! Čas je že, da se slovenska Cerkev zazre najprej vase (Ecclesia ad intra), nato pa še v svet (Ecclesia ad extra)! Zato naj velja dobronamerno in iz ljubezni do Cerkve: »Duha ne ugašajte« (1 Tes 5, 19). 

Foto: radio Ognjišče