In svinjarija postane zločin

Publicistka Alenka Puhar v osemnajsti številki Pogledov, z dne 1.12. strnjeno prikaže potek ducat let dolge pravde med Latvijo in Rusijo v primeru Kononov. Leta 1944 je enota rdečih partizanov, v uniformah wehrmachta vdirala v hiše majhne vasice Mazie Bati v Latviji in pobila 9 vaščanov, glede česar je Latvija na zatožno klop postavila Vasilija Kononova, ki je akcijo vodil.

Epilog je sodba dobila na strasbourškem sodišču, na katerega se je na latviskem sodišču spoznan za krivega pritožil Kononov. Trdil je, da je z razsodbo kršena Evropska konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin, ki v 7. členu določa, da ni kazni brez zakona. Kononov je tako zahteval odškodnino, ker ga je Latvija obsodila za nekaj, kar tedaj, ko je bilo dejanje storjeno, ni veljalo za kaznivo dejanje po domačem ali mednarodnem pravu. 

Evropsko sodišče je odločitev latviskega sodišča razveljavilo s 4 glasovi za in 3 proti. Potem se je v Strasbourg pritožila Latvija in Evropsko sodišče je pritožbo sprejelo in jo dodelilo v ponovno obravnavo velikemu senatu.

Tako avtorica članka ugotavlja:

“Zadnji dve leti je torej v zadevi Kononov proti Latviji potekalo predvsem raziskovanje in dokazovanje, kaj vse je človeštvo sklenilo in storilo doslej, da bi omejilo svojo samodestruktivnost in brutalnost, ali, z drugimi besedmi, kaj so storili civilirani narodi, da bi ne bili barbari. V nasprotju z rusko stranjo, ki večino svojih sporov z bivšimi bratskimi državami reducira na črno in belo, se pravi na spopad med fašisti in antifašisti, pri tem pa poudarja svojo samooklicano apriorno vzvišenost, so zagovorniki Latvije opozarjali na dolgo tradicijo prizadevanj za humanost, tudi za humanizacijo vojn ter na vlogo posameznika, ki tudi v najhujših časih in preizkušnjah stoji sam s svojo vestjo in je dolžan ne biti barbar.

Odgovoren je pred svojo vestjo, kazensko tudi pred sodiščem, tudi če prav vsaka nečloveška svinjarija, ki jo je človek zmožen storiti, ni do potankosti vpisana v obstoječe paragrafe, domače ali mednarodne.

Sodba, ki je dolga skoraj sto strani, in ki pravi, da Latvija ni kršila sedmega člena Evropske konvencije, ko je Vasiliju Kononovu sodila in ga obsodila za vojni zločin, se zato bere kot učbeniški pregled deklaracij, konvencij, sporazumov in paktov, ki so bili sprejeti že pred majem 1944, ko je Kononov opravil maščevalni napad na vas, zaradi katerega je bil pol stoletja pozneje obsojen. Pravni zastopniki Latvije so očitno dovolj prepričljivo dokazali, kaj vse je moral vedeti in kaj je lahko vedel ter predvidel o vojnih zločinih in njihovi kaznivosti odrasel moški, ki je leta 1944 nosil orožje v sovjetski vojski. Posebej so podčrtali pomen varovanja žensk in civilnega prebivalstva, kar vse ni bilo neznano niti na začetku preteklega stoletja.”

Več: tiskana osemnajsta št. Pogledov (na spletu bo objavljena 14.12.)