Afera Dimic: liberalno domačijstvo in etika pravno mogočega

V zgodbi o Simoni Dimic in njeni hiši je veliko elementov, o katerih bi se lahko razpisali.

Najprej npr. o “domačijskem” dostavljanju papirjev med zakoncema – vesoljna Slovenija je videla fotografijo, kako gospa Dimic sredi ulice odkoraka od vozila (visokega cenovnega razreda), s katerim naj bi po informacijah medijev njen zunaj zakonski partner ravnokar dostavil neke papirje v zvezi s to afero. Kako je mogoče, da šefinja kabineta predsednika vlade takšne, zasebne opravke, opravlja na ulici pred stavbo, v kateri ima pisarno predsednik vlade? Domačijstvo torej ni tuje tudi pripadnikom levo-liberalne elite, četudi so še tako urejeni in se vozijo v dragih avtomobilih.

Druga je zgodba o tem, kako je na eno izmed novinarskih vprašanj predsedniku vlade v tej zadevi odgovorila po elektronski pošti kar Simona Dimic sama, ki je predmet afere. Kakor v družini kralja Mihe in kraljice Mice…

Lahko bi pisali o naduti prevzetnosti (in morda celo grožnjah) dragih terenskih avtomobilov z dubajskimi (!) registraciji – detajl, ki je tako daleč od skromne stvarnosti težav malih ljudi, s katerimi naj bi se ukvarjala sedanja leva vlada. Vse kar obkroža to afero, je preprosto slab PR za levo, domnevno socialno čutečo vlado.

Lahko bi pisali o tragični osebi Boruta Pahorja – v katerega osebno integriteto še vedno verjamem – ki pa je očitno obkrožen z veliko manj skropuloznimi sodelavci. Ali je morda do odkritja te afere prišlo z namenom, da se škodi prav njemu? Če bo zaradi afere morala oditi Simona Dimic, ki sama nima politične funkcije, bo politično škodo utrpel le premier.

Zaustavil pa se bom pri enem detajlu: MMC RTV SLO je poročal, da je “po uradnih podatkih [je] Horvat lani z vladnim protokolom sklenil za 17.500 evrov vredno pogodbo za nakup letalskih kart. V kabinetu odgovarjajo, da je to pravno mogoče, saj sta z Dimičevo le zunajzakonska partnerja.” Isti medij še navaja skokovito rast dohodka podjetja partnerja Simone Dimic v zadnjih dveh letih.

Najprej seveda: morda je to res pravno mogoče, kaj pa etika? Ali ta v vladi, v kateri njen predsednik iz lastnega žepa plačuje za kavo in sok, v vladnem kabinetu ni pomembna? Ob omembi zunaj zakonskega partnerja pa mi misli same uidejo tudi k družinskemu zakoniku, k redefiniciji zakonske zveze in družin. Že zdavnaj smo v tej državi zunaj zakonsko zvezo izenačili z zakonsko, kar je prav, ko gre za zaščito otrok in partnerjev v primeru razpada zveze. (Civilizacijsko – tudi brez kakršnihkoli religioznih in moralističnih pomislekov – pa nas to seveda vrača nazaj, v čas preden je človeštvo dojelo socialni ali bolje socializirajoči pomen zakonske zveze. Posledice teh redefinicij bodo verjetno vidne šele na dolgi rok.) Toda, ali je prav, da ob pristajanju na liberalno agendo izenačevanja zakonske in zunaj zakonske zveze dopuščamo, da so partnerji v zunaj zakonski zvezi izenačeni glede pravic, ne pa tudi glede dolžnosti, npr. omejitev pri poslovanju partnerjev zaposlenih v državni upravi z državnimi organi? Liberalizem à la carte…dobesedno.

Foto: Vlada RS